Veber bi slovensko mornarico poslal v boj proti piratom

EU je Atalanto vzpostavila leta 2008 za izboljšanje pomorske varnosti z bojem proti piratom ob somalijski obali in v Indijskem oceanu. Operacija je ocenjena kot zelo uspešna in v prihodnjih tednih se pričakuje podaljšanje njenega mandata še za dve leti.

Minister sodelovanje v Atalanti izpostavlja kot "nov izziv", ki ga prenaša iz Bruslja v Slovenijo. "Glede na to, da je Slovenija pomorska država in da imamo luko, ki je izjemno pomembna za Srednjo Evropo, bi bilo zelo primerno, da sodelujemo tudi v prihodnje," je utemeljil svoje stališče.

To temo bo Veber odprl na petkovem pogovoru z mornariškim odredom, s katerim bodo poskušali oblikovati predlog, kako bi se lahko znova vključili v Atalanto in kot pomorska država prispevali k stabilnemu pomorskemu prometu. "Danes sem le izkazal interes, da smo pripravljeni," je pojasnil.

Od vzpostavitve operacije do leta 2013 je Slovenija v Atalanti po Vebrovih besedah sodelovala z devetimi pripadniki. Na vprašanje, zakaj se je lani umaknila, je minister izpostavil, da je za sodelovanje v tej operaciji potrebno znanje francoskega jezika.

Obrambni ministri EU so včeraj kot vselej na rednih polletnih zasedanjih preučili potek operacij in misij EU po svetu. Poleg Atalante so med njimi še misija za usposabljanje oboroženih sil v Maliju, operacija v Srednjeafriški republiki, misija za vojaško usposabljanje v Somaliji ter operacija Althea v BiH.

Veber je izpostavil tudi Altheo, ki so ji mandat podaljšali še za eno leto, saj nepredvidljiva politika ter socialni in ekonomski položaj ljudi narekujejo njeno nadaljevanje. Slovenija v operaciji sodeluje z devetimi pripadniki in spremembe niso načrtovane, je povedal minister.

Slovenija s tremi pripadniki sodeluje in bo še naprej sodelovala tudi v misiji za usposabljanje oboroženih sil v Maliju, s čimer želi prispevati k preprečevanju hujših incidentov, ki bi lahko povzročili zelo veliko nestabilnost v tej državi, je še pojasnil.

O manevrskem prostoru za sodelovanje Slovenije v evropskih misijah in operacijah glede na boren obrambni proračun je minister dejal, da trenutno lahko izpolnjujejo obstoječe obveznosti, za obsežnejše nove operacije ali misije pa bi bilo treba zagotoviti dodatna sredstva.

Pičli obrambni izdatki evropskih držav so bili pričakovano tudi včeraj tema pogovorov ministrov unije z generalnim sekretarjem zveze Nato Jensom Stoltenbergom, saj Nato že vseskozi opozarja na potrebo po krepitvi obrambnih izdatkov, sploh v času številnih resnih kriz po svetu.

V slovenski vladi obstaja po Vebrovih besedah precejšnje zavedanje, da bo treba po letu 2015 okrepiti vlaganja v obrambo. Obrambni minister je ob tem spomnil, da je obrambno področje v preteklosti zelo veliko prispevalo k stabilizaciji javnih financ, in ocenil, da bi morali drugi resorji v prihodnosti podpreti obrambni razvoj.

Problem strukture obrambnega proračuna - premajhen delež gre za investicije in preveč za plače - bodo po Vebrovih besedah naslovili v sklopu priprav spremembe srednjeročnega obrambnega programa, ki naj bi bil na vladi v prvi polovici prihodnjega leta.

Na zasedanju, predvsem v pogovoru s Stoltenbergom, je bil po navedbah slovenskega ministra sicer velik poudarek na tem, da je treba izjemno pozorno spremljati dogajanje v Ukrajini, Siriji in Iraku, a konkretnih odločitev ni bilo.