Poročilo za obdobje 2007-2014 je nastalo že pred dobrima dvema mesecema. Njegova vsebina je pricurljala v javnost prejšnji mesec, potem ko so bili z njo seznanjeni vpleteni, danes pa je ZZS poročilo tudi uradno predstavila. Pripravo poročila je naložilo ministrstvo za zdravje v času, ko ga je vodil Tomaž Gantar.
Možina je poudaril, da ZZS ministrstvu za zdravje kot ustanovitelju ne le predlaga, ampak od njega tudi zahteva, naj razišče okoliščine manjkajoče dokumentacije v programu otroške srčne kirurgije. Prav pomanjkljivost in neverodostojnost dokumentacije je po njegovih besedah tudi razlog za zamude pri pripravi poročila.
Komisija pod vodstvom Igorja Gregoriča, ki prihaja iz svetovno znanega kirurškega centra v Houstonu, je opozorila, da so zaradi odsotnosti dokumentacije, ki je vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) ni posredovalo komisiji, rezultati umrljivosti in obolevnosti morda zelo izkrivljeni, je pojasnil Možina. Potrdil je, da je za poročilo o nadzoru že zaprosila kriminalistična policija.
Vprašanje o morebitnem odvzemu zdravniških licenc bo po besedah predsednika ZZS aktualno šele, ko bodo znane ugotovitve tožilca zbornice. Je pa pozval ministrstvo za zdravje in vodstvo UKC, naj čim prej dasta zagotovilo civilnim društvom staršev o varnosti trenutnega programa otroške srčne kirurgije v ljubljanskem kliničnem centru.
Po ugotovitvah mednarodnega nadzora nad otroško srčno kirurgijo v UKC so odgovorni več let dopuščali nepravilnosti. Poročilo je najbolj neprizanesljivo do tedanjega vodstva UKC, ki je podpisalo pogodbo z izraelskim kirurgom Davidom Mishalyjem.
Komisijo je zmotilo dejstva, da je bil Mishaly bolnikom na voljo le od tri do šest dni v mesecu, kar je pomenilo, da otrokom s prirojenimi srčnimi napakami ni bila zagotovljena primerna celodnevna kirurška oskrba. Kljub opozorilom stroke, da je program otroške srčne kirurgije treba spremeniti, pa vodstvo UKC ni takoj ukrepalo, je opozoril Možina.
Program otroške srčne kirurgije po oceni komisije na več področjih ni dosegal pričakovanih mednarodnih standardov. Kot nesprejemljivo je prepoznala tudi kakovost oskrbe in strokovnost, zbiranje podatkov, vpogled v število operacij ter odločanje za temeljit posvet pred posegom in po njem. Odnose med strokovnim osebjem je komisija po besedah podpredsednika ZZS Valentina Sojarja ocenila kot slabe.
V primerjavi s tovrstnimi tujimi institucijami je bilo po mnenju komisije v Ljubljani izvedenih malo operacij, podatkih o njih pa so neverodostojni, saj se med seboj razlikujejo. Poročilo omenja tudi sumljive smrti pacientov. Zanimivo je, da je UKC v svojem poročilu navedel 1,8 odstotno smrtnost pacientov, podatki, ki jih je zbrala komisija, pa govorijo o 2,9-odstotni.
Poročilo pa opozarja tudi na sistemske pomanjkljivosti programa usposabljanja zdravnikov za kirurško zdravljenje otrok s prirojenimi srčnimi napakami. Komisija je zato predlagala revizijo in spremembe usposabljanja.
Komisijo, ki je za pripravo 160-strani dolgega poročila potrebovala leto dni, so sicer poleg predsednika Gregoriča sestavljali še pediatra Metka Derganc in Andrej Robida ter nizozemska kirurga Tjark Ebels in Mark Hazekamp.
"Poročilo mednarodnega nadzora z dodatnimi pojasnili daje dobro podlago za razjasnitev in zlasti odpravo razlogov, ki so ogrožali varnost otrok v programu otroške srčne kirurgije," je še dodal Možina.