Van Rompuy: Spodbujanje rasti na račun povečanja primanjkljaja ni rešitev

Van Rompuy je spomnil, da so se evropski voditelji v minulih dveh letih in pol osredotočili na reševanje javnofinančne krize. "Obnovitev zaupanja v prihodnost območja evra je nujen pogoj za to, da se vrnemo k rasti in zaposlovanju," je opozoril Belgijec in dodal: "To je naš končni cilj. Cilji glede primanjkljaja in dolga so vmesni cilji, ne cilj sam zase".

Pri tem je spomnil na podpis pogodbe o fiskalnem paktu in pogodbe o ustanovitvi stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM). EU tako deluje na dveh frontah - krepi odgovornost držav in solidarnost. Pohvalil je Slovenijo, ker je kot ena redkih članic že ratificirala obe pogodbi, in izrazil upanje, da bo v svojo zakonodajo uspešno vnesla tudi fiskalno pravilo.

Predsednik Evropskega sveta je zagotovil, da EU razmišlja tudi o ukrepih za spodbujanje rasti in ustvarjanje delovnih mest, a reforme ne bodo delovale čez noč. "Reforme bodo s časom prinesle spremembe in nova delovna mesta," je dejal. Priznal je, da so lahko včasih tudi boleče, zato je pomembno, da jih spremlja pravičnost.

Ob tem se je dotaknil tudi Grčije in tamkajšnje voditelje pozval, naj prevlada razum. "Želimo, da Grčija ostane v območju evra in spoštuje svoje obveznosti," je dejal.

Van Rompuy je spomnil, da segajo začetki evropskega projekta, ki je združil staro celino ter prinesel mir in blaginjo, v leto 1950, ko so se zbrali voditelji šestih zahodnoevropskih držav. "Vsaka je imela drugačno kulturo, drugačno vizijo politike, govorili so različne jezike. Pa vendar je bila ključna stvar skupna vsem. Evropski projekt se je porodil iz zamisli, da ne smemo biti ujetniki zgodovine, da lahko to prerastemo in skupaj gradimo mir in prihodnost," je dejal.

"Krvava bojišča smo zamenjali za pogajalske sobane v Bruslju. Dolgoletno rivalstvo smo zamenjali z voljo do sobivanja," je dejal predsednik Evropskega sveta. Tudi Slovenija si je vedno zastavljala ambiciozne cilje - kot prva država nekdanje Jugoslavije je vstopila v EU, kot prva med članicami, ki so se EU pridružile leta 2004, je prevzela evro in predsedovala uniji, je dejal Van Rompuy in slikovito dodal, da je tudi slovenska himna najbolj evropska.

Slovenija dobro pozna tudi Zahodni Balkan, je še dejal Belgijec in dodal, da tudi to območje vleče v Evropo. Izrazil je upanje, da bodo vse države članice EU pravočasno ratificirale pristopno pogodbo Hrvaške in da se bo ta država sedemindvajseterici pridružila 1. julija 2013.

Do takrat bodo na Hrvaškem podrobno spremljali zadeve, ki jih je pred pristopom še treba obravnavati. "Upam in pričakujem, da bodo tudi dvostranska vprašanja rešena v duhu dobrega sosedskega sodelovanja," je dejal.

Van Rompuy je prepričan, da morajo države na območju Zahodnega Balkana nadaljevati s političnimi in gospodarskimi reformami, da bodo lahko uresničile evropsko perspektivo. EU je pri tem pripravljena nuditi podporo, a končno odločitev o tem morajo sprejeti države in ljudje. Pri tem se je dotaknil političnih sprememb v Srbiji. "Upam, da bodo novi voditelji v Srbiji nadaljevali evropsko pot," je dejal.