Potem ko je vodstvo Zbora za republiko prevzel Gregor Virant, so se pojavile špekulacije, da bi iz Zbora lahko nastala nova stranka. Nekdanji minister za javno upravo je namreč eden od najbolj priljubljenih politikov v Sloveniji. Ker ga cenijo tako na levici kot na desnici, bi lahko s stranko zaobjel precejšen del sredinskega prostora, ki ga je SDS na zadnjih volitvah izgubila. Čeprav so v Zboru za republiko tovrstne načrte zanikali, smo neuradno slišali, da o taki možnosti vendarle razmišljajo, toda do končne odločitve o novi sredinski stranki je še dolga pot.
Svet Zbora za republiko je Viranta soglasno izvolil za novega predsednika. Vodstvo je zamenjalo že 14. oktobra, javnost pa so o tem obvestili šele konec prejšnjega meseca. Viranta sta na čelo zbora povabila prejšnji predsednik Peter Jambrek in dolgoletni urednik Nove revije Niko Grafenauer. Nekdanji predsednik Ustavnega sodišča RS in sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je zbor vodil pet let, meni, da je Virant »vrhunski intelektualec na področju družboslovja in prava, pripadnik mlajše generacije, ki ima obilo idej in energije, ter je odprta in komunikativna osebnost s prepričljivimi pogledi na razvoj Slovenije«.Sredinski politik
Znano je, da Virant ni član SDS, se je pa vseskozi opredeljeval kot njen simpatizer. Je tudi človek, ki se poleg podpredsednika SDS Milana Zvera omenja kot možni naslednik Janeza Janše. Po drugi strani je bil eden od najbolj zaželenih ministrov Janševe vlade, ki bi ga rade volje sprejeli tudi v Pahorjevo vlado, vendar je to že vnaprej zavrnil. Resda se mu je nazadnje nekoliko zalomilo pri reformi plačnega sistema javnih uslužbencev, toda kot minister je bil znan po ukrepih, ki so poenostavili upravne postopke, in po zavzemanju za etično delovanje politikov. Tak bi morda imel veliko večje možnosti za pridobitev volivcev, ki niso tradicionalno navezani na SDS oziroma na pomladne stranke. Zato nekateri v njem vidijo idealnega novega voditelja pomladne opcije, vprašanje pa je, ali bi ga za takega prepoznali tudi bolj desnosredinski volivci. Viranta so namreč v zadnjem času obtoževali kot glavnega krivca za volilni neuspeh SDS, zaradi uveljavitve plačne reforme v javnem sektorju tik pred volitvami, kar je razburilo nekaj nezadovoljnih skupin. V zadnjem tednu pa je poskrbel še za kritično izjavo o nekdanjem zunanjem ministru Dimitriju Ruplu, o katerem so različna mnenja tudi na desni sredini. Dovolj zgovorno je, da Ruplovega prehoda v Pahorjev kabinet ne želijo komentirati njegovi kolegi v Zboru za republiko.
Štiri leta so dovolj dolga doba, da se lahko zgodi marsikaj. Virant zanika, da bi imel ambicije ustanoviti svojo stranko, a v intervjuju, ki ga objavljamo v tokratni številki revije Reporter, pravi: »V pomladnem političnem prostoru, ki je naslednik Demosa in politike, ki je osamosvojila državo, je nastal velik manevrski prostor. Po eni strani je prostor za stranko, ki bi pritegnila krščansko usmerjene volivce, ki so na zadnjih volitvah večinoma izostali. Za ta prostor se bo verjetno vnela tekma med NSI, ki se bo skušala rehabilitirati, in SLS. Drug neizkoriščen prostor so urbana središča, v katerih je pomladna opcija na zadnjih volitvah dosegla izrazito slab rezultat. Nobenega razloga ni, da prebivalci mest ne bi volili pomladnih strank. Ta manevrski prostor bo moral nekdo zapolniti. Če to ne bo uspelo SDS, se morda ponuja prostor za novo stranko.«
VEČ V TISKANI IZDAJI
