Senat KPK se je namreč na temelju prijave nekdanje ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar odločil proti njemu uvesti preiskavo sumov kršitve integritete, v povezavi s prijavo o domnevnem nedovoljenem izvajanju pritiskov na nekdanjo notranjo ministrico in druge zaposlene na ministrstvu. Če bi bile kršitve potrjene, bi bil to gol in ne avtogol – slednjih je premier prejel v svojo mrežo že preveč po notranjih bojih in čistkah.
Odziv Goloba na objavo o uvedbi preiskave je bil korekten; ne v Janševem slogu diskreditacij in likvidacij. Predstavil je vsa relevantna dejstva in s tem ovrgel vse sume. In to je to. Tako naj tudi ostane. Nekateri v Gibanju Svoboda medtem namreč že izgubljajo potrpljenje – tudi z mediji. (Pa ne le v Svobodi, tudi podpredsednik vlade Luka Mesec se v Mladini upira realnosti, kot jo prikazujejo mediji in jo ima za medijski spin.)
Poslanec Svobode je tako le potrdil mnenja, ki prihajajo z levega mnenjskega pola, da sporočila iz tabora nekoč zmagovite ekipe postajajo podobna sporočilom vladavine Janeza Janše.
Za poslanca Svobode Martina Premka, denimo, so v slogu »janšizma« prevladujoči mediji oziroma »sredstva javnega obveščanja« nevredni spremljanja. V kolumni glasila zveze borcev je zapisal, da poročanje o notranji politiki »nima nobene povezave z resničnim dogajanjem« in se tolaži s tem, da se bodo ljudje naučili mimo njih sami poiskati podatke in si ustvariti mnenje.
Naj spomnimo na zapis Janeza Janša (maja 2020), v katerem je sporočil, da medije in novinarje danes »vse težje prepoznamo kot nekaj dobrega«. Poslanec je tako le potrdil mnenja, ki prihajajo z levega mnenjskega pola, da sporočila iz tabora nekoč zmagovite ekipe postajajo vse bolj podobna sporočilom vladavine Janeza Janše.
Verjeti je, da bo KPK lahko, kot se spodobi, opravila svoj posel. Tudi po vseh slabih izkušnjah, ki jih je nenazadnje izkusil predsednik vlade s takšnimi ali drugačnimi (razkritimi) pritiski oziroma komunikacijami. Omenimo le drobec: njegovo vabljenje na kavo v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava. Konec lanskega leta je v poročilu premierju podrobno opisal dva tudi telefonska klica, ki ju je prejel od vodje kabineta predsednika vlade.
Kot je povedal na nedavnem zaslišanju, je o tem klicu naredil tudi uradni zaznamek, ki vsebuje zelo natančne navedbe, »kakšne so želje in pričakovanja Petre Škofic po moji udeležbi na kavi z gospodom predsednikom vlade Robertom Golobom«.