Po prvem članku v Dnevniku, ki je razkril pričevanja nekdanjih judoistk, se je slovitega trenerja še poskušalo reševati. Oglasilo se je nekaj znanih judoistk, ki so zavrnile očitke, vztrajale, da jih Fabjan ni nikoli spolno nadlegoval, če je bil pa morda malce bolj grob …

»Ja, dejstvo je, da jih je kdaj katera dobila in da se je drl na nas, ampak to ni nič takega,« je metode svojega nekdanjega trenerja opravičevala Anamari Velenšek, ki je vso kariero trenirala pri Fabjanu in je z njegovo pomočjo prišla do bronaste medalje na OI. Svojega mentorja je branila tudi zlata olimpijka Urška Žolnir, ki je sodelovanje s Fabjanom opisala kot korektno in profesionalno.

Druga dekleta so na svojo izkušnjo s trenerjem gledala drugače. Da je bilo trenerjevo fizično nasilje v klubu Sankoku nekaj običajnega, so razlagale medijem. Ko so 13-letnice videle, da se Fabjan znaša nad deset let starejšimi vrhunskimi tekmovalkami, so to sprejele kot normalno metodo dela. Klofute, brce, tudi udarci z bambusovo palico, pa kričanje, zmerjanje in psihološke manipulacije naj bi bili sestavni del Fabjanovega treninga. Šele ko so si nabrala nekaj izkušenj, so dekleta spoznala, da se da vrhunske rezultate doseči tudi brez udarcev in poniževanja.

Še bolj pretresljiva pa so pričevanja deklet, ki so Fabjana obtožile spolnih zlorab. Da se je morala na pripravah javiti v njegovi hotelski sobi, ker je hotel osebno preveriti, kako je z njeno poškodbo, je ena od njih povedala Dnevniku. Pričakal naj bi jo ovit v brisačo, ji ukazal, naj se sleče in uleže na posteljo, nato jo je pričel otipavati. Prenehal naj bi šele, ko je dekle pričelo jokati.

Ali drugo dekle, ki se je zaupalo Dnevniku: »Začelo se je, ko mi je ob mojih bolečinah zaradi poškodbe rekel, da me bo masiral, in me je začel otipavati po intimnih delih telesa. Otrpnila sem. Ko sem opazila, da na sebi nimam več spodnjih hlačk, je bil že v meni ...«

V slovenskem judu in tudi v slovenskem športnem novinarstvu vedenje o Fabjanovem početju menda ni bilo skrivnost. S konkretnimi obtožbami zoper Fabjana je bila judoistična zveza soočena že leta 2011, ko je prišlo do sestanka, kjer sta se vpričo predsednika zveze Bogdana Gabrovca soočila judoistka, ki je trenerja obtožila nadlegovanja, in Fabjan. Zgodilo se ni nič.

Kot kaže, je bilo vse preveč ljudem v interesu bolj kot dekleta zaščititi slovitega in uspešnega trenerja, ki smo ga kovali v nebo kot tvorca največjih uspehov slovenskega juda. Urška Žolnir, Lucija Polavder, Tina Trstenjak in Anamari Velenšek so samo z olimpijskih iger prinesle šest medalj, tu so bili še naslovi evropskih in svetovnih prvakinj. To je bilo za ključne ljudi v slovenskem judu in športu očitno najpomembnejše in zato je marsikdo raje zamižal, pogledal stran ali se naredil gluhega.

Dokler to ni bilo več mogoče, saj so šla dekleta nedavno na policijo in se nato zaupala še medijem, ki so jim končno prisluhnili. Medalje, na katere je bila ponosna vsa Slovenija, pa so izgubile svoj lesk.