"To zahtevajo načela pravne države in načelo delitve oblasti," je dejala Sovdatova. Po njenem to ni pomembno samo za razmerje med ustavnim sodiščem in zakonodajalcem, "temveč je pomembno predvsem zaradi ljudi", ki se jih ti zakoni dotikajo. "Če njihov položaj ni urejen, ostanejo njihove pravice nezaščitene," je opozorila.

Sovdatova se je odzvala tudi najstarejšo nespoštovano odločbo ustavnega sodišča, v kateri je ugotovilo protiustavnost mestne občine Koper. Ker se zakonodajalec ni ustrezno odzval, se postavlja vprašanje, ali ni ugotovljena protiustavnost na nek način postala zastarana, je dejala.

Poleg te je takih odločb ustavnega sodišča vsaj še deset, vendar po besedah Sovdatove vse niso tako hude, predvsem v primerih, ko ustavno sodišče samo odloči način izvršitve odločbe. "Ustavno sodišče v takih primerih začasno stopi na zakonodajno polje in samo odkrito uredi pravne položaje oseb, dokler tega ne uredi zakonodajalec," je še pojasnila.

Na vprašanje, zakaj je ustavno sodišče v nedavni odločbi glede razlastitve imetnikov podrejenih obveznic ugotavljalo neustavnost zakona, ni pa se dotaknilo bistva, to je, ali je bila razlastitev neustavna, pa je odgovorila, da to ni v pristojnosti ustavnega sodišča, pač pa rednih sodišč.