Kot so sporočili z inštituta, gre za raziskovalni projekt, ki je del mednarodnega projekta Mreže za varstvo kitov, delfinov in morskih želv v Jadranu NETCET, financira pa ga EU. Namen projekta je boljše poznavanje biologije in obnašanja želv v Jadranu, kar je osnova za učinkovito zaščito teh ogroženih morskih vretenčarjev na območju celega Jadrana.
Pridobljeni podatki bodo pripomogli k boljšemu razumevanju biologije ter k boljšemu varstvu naših morskih želv. Že v začetku avgusta so v Piranu v morje prvič spustili želvi s satelitskim oddajnikom - Maura in Rina.
Želve, predvsem tiste mlade, se v našem morju zadržujejo med majem in oktobrom, v mrzlem delu leta pa se pomaknejo nekoliko južneje. Kam mlade želve odpotujejo pozimi, kakšno je njihovo vedenje ter ali se spuščene po koncu zime vrnejo nazaj v poletne prehranjevalne habitate severnega Jadrana, pa še vedno ni znano.
Prav s pomočjo satelitskih oddajnikov bodo raziskovalci, ki tesno sodelujejo tudi z ribiči, ki občasno v svoje mreže ujamejo tudi morske želve, po besedah vodje projekta Bojana Lazarja identificirali kritične habitate. Ti so namreč pomembni za njihovo zaščito.
Satelitsko sledenje ene takšne živali stane med 5000 in 6000 evrov.
V Piranu v morje spustili želve s satelitskimi oddajniki
Predstavniki Inštituta za biodiverzitetne študije primorske univerze bodo danes na plaži pri Akvariju v Piranu v morje že drugič spustili želve s satelitskimi oddajniki. Po Mauru in Rinu bodo tokrat v morje spustili štiri morske želve s satelitskimi oddajniki. Dobro leto bodo zbirali podatke o lokaciji želv in njihovem vedenju.