»Ob četrti obletnici odkritja Hude Jame njena groza ne izgine. Sočustvujmo, odpustimo in poskrbimo za žrtve,« so bile besede, ki jih je Jože Dežman, direktor Arhiva Slovenije, namenil novinarjem, prvič zbranim na prizorišču groze svetovnih razsežnosti. O tem, da zgodba Hude Jame vsakomur, ki jo obišče prvič, pomeni izkušnjo, ki mu nekako spremeni življenje, se je nato potrjevalo z vsakim novim korakom na temni, le s svetilkami osvetljeni poti, ki je vodila proti »prestolu zla«.

Prvi poskus vstopa vanjo sega v leto 1990, ko so vanjo želeli priti režiser Filip Robar Dorin, novinarja Ivo Žajdela in Roman Leljak, vendar jim je uspelo priti le do lesene pregrade, saj je bila za njo betonska. S tem se je potrdilo, kot je na tiskovni konferenci novinarjem, zbranim v Hudi Jami, dejal Dežman, da so bile trditve nekdanjih oblastnikov, kakor niso ničesar vedeli o zločinih, laž.

V TISKANI IZDAJI IN TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE VEČ O GOLIH, ŽIVIH IN ZADUŠENIH ŽRTVAH HUDE JAME; O LEGENDI O DEKLICI; O NAČRTIH ZA UREDITEV GROBIŠČA.