Janez Janša se vrača, Robert Golob po štirih letih odhaja. Ponovitve mandata ne bo, relativnemu zmagovalcu zadnjih volitev ni uspelo sestaviti koalicije.

Golobova barka je, še preden je bil izvoljen nov mandatar in potrjena četrta vlada Janeza Janše v parlamentu, doživela brodolom. Prvi mož Svobode je ni pripeljal v varen pristan, kot je še pred prvomajskimi prazniki miril svoje politične tovariše in volilno bazo. Ker mu ni uspelo sestaviti koalicije, ker se ni bolj potrudil, ker naj bi prehitro obupal, so mnogi v državni administraciji na Goloba jezni. Pustil naj bi jih na cedilu, zdaj pa si na vrat na nos iščejo nove službe.

Politična realnost je lahko kruta – oblast pride in gre – tudi Robert Golob ima s tem težave. Pa ne samo on. S tem, da po dvajsetih letih ne bi bil več na magistratu, se ne more sprijazniti tudi Golobov največji politični zaveznik Zoran Janković, ki bo jeseni že sedmič kandidiral za župana Ljubljane.

Pred štirimi leti je v intervjuju za Reporter sicer dejal, da je to njegov zadnji mandat, a je besedo prelomil. Da dana beseda v politiki ne velja nič, sta z Janezom Janšo na čelu dokazala tudi Anže Logar in Zoran Stevanović. Janša se je pred volitvami zaklinjal, da ne bo sestavljal šibke vlade, Logar in Stevanović pa, da ne bosta šla v njegovo vlado.

Zoran Janković bo na novega leta dan (2027) dopolnil 74 let. Če bo še enkrat izvoljen za župana, doslej je bil vedno v prvem krogu, jih bo imel ob zaključku sedmega mandata 78. Toliko kot Donald Trump, ko je pred dvema letoma osvojil drugi mandat predsednika ZDA. Janez Janša jih bo septembra dopolnil 68, Robert Golob pa bo januarja obeležil okroglih 60.

Že padajo stave, da takrat ne bo več v politiki, saj bo lahko po šestih mesecih zapustil poslanske klopi in se vrnil v elektrogospodarstvo. Kaj bo potem z Gibanjem Svoboda in kdo bo prevzel primat levo od sredine, je še odprto vprašanje. Tudi stolček Matjaža Hana (55 let) v SD naj ne bi bil trden, tudi pri socialdemokratih naj bi se obetala pomladitev.

Visoke politične ambicije pa ima na slovenski levici, ne samo z veliko začetnico, tudi Luka Mesec (38 let), ki je nedvomno zelo talentiran politik mlajše generacije. Evropski poslanec Vladimir Prebilič (52 let) pa je svojo priložnost, da prevzame primat levo od sredine, s Prerodom najbrž že zapravil.

Po brodolomu Roberta Goloba je na slovenski levici vloga najmočnejše politične osebnosti pripadla »večnemu« županu Ljubljane. Zoran Janković vsako leto ob dnevu zmage na ljubljanskem gradu poskrbi za demonstracijo svoje politične moči, ko se na ogled postavijo člani njegovega omrežja in v en glas zapojejo Hej brigade.

Ko so tokrat prepevali, da so »na Slovenskem mi gospodar«, je Janez Janša pospešeno sestavljal svojo novo koalicijo, tokrat prvič samo iz desnih strank. Pod šotorom na gradu je bilo tudi nekaj tistih »kapitalcev«, ki igrajo na vse politične strani. Ki ne glede na politično barvo sledijo tistim, ki imajo politično moč. Z namenom uveljavljanja svojih interesov.

Danes so na ljubljanskem gradu pri Jankoviću, jutri pa v kakšni podeželski gostilni ali zidanici pri Janši. Razlika je samo ta, da se pri Jankoviću vsaj enkrat na leto pokažejo javno, z Janšo ali njegovimi ljudmi pa se običajno dobivajo na skrivaj.

Druženje med kapitalom in politiko pa vsakič znova postavlja vprašanje, kdo ima dejansko večjo moč oz. kdo koga v resnici obvladuje. Smo v Sloveniji že na tisti stopnji, ko kapital bolj kroji politiko kot pa volivci?

Največjo izvršilno politično moč in s tem tudi največji družbeni vpliv ima pri nas še vedno predsednik vlade. A tudi bogatih Slovencev, ne samo tistih s samega vrha Managerjeve lestvice, ne gre podcenjevati, saj imajo kar nekaj vzvodov, da vplivajo na politiko, čemur smo bili priča v zadnji predvolilni kampanji.

Z interventnim zakonom, ki je bil sprejet v parlamentu, še preden je bil potrjen mandatar, so politiki nastajajoče nove koalicije že vračali usluge. Kaj šele bo, ko se sestavi vlada in bodo novi ministri pričeli z operativnim delom.

Marko Bitenc, daleč najvplivnejši zasebnik-koncesionar v slovenskem zdravstvu, pride vsako leto k Zoranu Jankoviću na ljubljanski grad in tam skoraj vedno pokramlja tudi z Milanom Kučanom.

Bitenc je tudi veliki mojster Velike prostozidarske lože Slovenije in tega ne skriva. Prejšnji teden je bil imenovan tudi za predsednika Kluba slovenskih podjetnikov (SBC), na funkciji je nasledil svojega prijatelja Joca Pečečnika. Bitenc velja za enega najvplivnejših ljudi v slovenskem zdravstvu.

V vladi Roberta Goloba je bil (padli) minister za zdravje Danijel Bešič Loredan njegov človek. Tadej Ostrc, vodja poslanske skupine Demokratov, je bil njegov državni sekretar. Skupaj sta z lopato zmetala več sto milijonov evrov za skrajševanje čakalnih vrst, ki so se še podaljšale. Danes je Ostrc kandidat za ministra za zdravje v četrti Janševi vladi. Kandidat Marka Bitenca.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.