Kot so sporočili z novomeške občine, so k sodelovanju na delavnici, ki se je začela v petek in ki se bo končala s koncem tekočega študijskega semestra, povabili študente Fakultete za arhitekturo, Biotehniške fakultete in njenega oddelka za krajinsko arhitekturo ter Akademije za likovno umetnost in oblikovanje.
V okviru predstavitve delavnice so sodelujoče študente najprej seznanili z novomeškimi arheološkimi najdišči in jim predstavili nalogo. Pri projektu sicer sodelujejo Mestna občina Novo mesto, Dolenjski muzej, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Narodni muzej Slovenije.
Na delavnici bodo študenti in njihovi mentorji iskali arhitekturne ter druge rešitve za novomeški arheološki park, predlagali krajinske ureditve, oblikovali podobo in parkovno opremo. Rešitve, ki bodo podlaga za nadaljnje projektiranje, bodo predstavili konec maja.
V Novem mestu, ki slovi po številnih in pomembnih prazgodovinskih arheoloških najdbah, mesto pa so pred desetletjem poimenovali za mesto situl, so po desetletnih pripravah postavitev arheološkega parka napovedali konec preteklega leta. Ta naj bi na novomeški Kapiteljski njivi in sosednjem Marofu zaživel v prihodnjih treh do petih letih.
Po besedah arheologa Dolenjskega muzeja in vodje 30-letnih arheoloških raziskav na Kapiteljski njivi Boruta Križa naj bi v tamkajšnjem arheološkem parku združili arheološke, turistično-rekreacijske, izobraževalne in ekološke prvine.
Pravzaprav naj bi šlo za mestni park z arheološkimi vsebinami, ki bi obsegale rekonstrukcijo vsaj dela prazgodovinskega obzidja in prazgodovinskih koč, vnovično nasutje mogočnih zemljenih gomil, predstavitev domačih živali in železnodobnih poljedelskih kultur ter vrsto delavnic in prikazov prazgodovinskega življenja.
V okviru parka nameravajo zgraditi še sprejemno-informacijsko središče, kjer bi posredovali vse podatke v zvezi z arheološkimi potmi širšega območja, prikazali novomeško arheološko dediščino, skrbeli za vodene oglede in vzdrževanje ter urejanje parka.
Po podatkih novomeške občine projekt ocenjujejo na 5,8 milijona evrov, občina pa naj bi večino denarja zagotovila iz evropskih virov.