V Novi Ljubljanski banki (NLB) so pojasnili, da se bo prva faza preobrazbe največje slovenske banke na polno začela s 1. julijem in naj bi bila zaključena v treh mesecih. Celotna reorganizacije banke naj bi trajala od leta in pol do dveh let. V banki pravijo, da morajo za izboljšanje poslovanja ukrepati hitro, odločno in premišljeno.
Čeprav predstavljajo zaradi slabšanja posojilnega portfelja slabitve in rezervacije banke glavni razlog za visoke izgube NLB in njene skupine v preteklih dveh letih, pa se že vse od leta 2007 poslabšujejo tudi poslovni rezultati pred rezervacijami. To je predvsem posledica padanja obrestnih prihodkov v luči padanja obsega poslov in zniževanja obrestne marže.
V največji slovenski banki se zavedajo, da samo s krčenjem stroškov in sanacijo slabih terjatev dolgoročno ne bodo izboljšali poslovnih rezultatov. Cilje reorganizacije banke je zato bolj učinkovita in strateško usmerjena banka, ki se hitreje odziva na potrebe strank in prilagaja na spremembe v ekonomskem okolju.
Del reorganizacije je tudi znižanje števila zaposlenih. To naj bi po ocenah do konca leta na ravni matične banke v Sloveniji upadlo za 240 do 270. V banki pravijo, da bo to potekalo postopno in na podlagi dogovornih ter mehkih metod. Do konca leta tako v NLB ne pričakujejo, da bodo potrebovali program presežnih delavcev, ga bodo pa kot enega od scenarijev pripravili.
Po koncu reorganizacije pa naj bi se število zaposlenih v matični banki v Sloveniji zmanjšalo za okoli petino. Trenutno je v NLB zaposlenih 3550 ljudi, na ravni celotne skupine pa okoli 7000.
Kako se bo gibala zaposlenost v preostalih delih skupine, za zdaj v NLB še ne morejo reči, saj je vse odvisno od dinamike prodaje in zapiranja nestrateških enot ter prilagajanja poslovanja strateških podružnic, ki sicer poslujejo dobro.
Za uresničitev ciljev izboljšanja poslovanja pa naj bi se po drugi strani v manjši meri tudi kadrovsko okrepili z manjkajočimi strokovnjaki.
V banki obljubljajo občutno optimizacijo poslovanja, ki naj bi vodila v hitrejše sprejemanje odločitev. Število organizacijskih enot na drugi in tretji ravni odločanja naj bi se tako zmanjšalo za deset, cilj banke pa je, da bi jih bilo od šest do 10. Tako naj bi zagotovili hitrejše in lažje sprejemanje odločitev.
Sprejemanje kreditnih odločitev namreč po njihovi oceni glede na izkušnje tujih bank traja predlogo, za posojilo srednje velikemu podjetju pa si želijo, da bi proces trajal približno 14 dni. Je pa to odvisno tudi od kakovosti zahtevkov strank.
Glede zapiranja poslovalnic v banki ocenjujejo, da je njihova mreža pregosta. Trenutno imajo v Sloveniji 150 poslovalnic, njihovo zapiranje pa bo slonelo na analizi poslovanja in učinkov za banko. Potekalo naj bi postopoma.
V banki se trenutno intenzivno ukvarjajo še z načrtom prestrukturiranja banke, ki ga morajo ob podpori ministrstva za finance uskladiti z Evropsko komisijo.
V NLB pravijo, da poteka ta postopek po načrtih, je pa vse bolj odvisen od postopka Bruslja proti Sloveniji zaradi makroekonomskih neravnovesij. Država si neuspeha na tem področju zaradi svojega ugleda ne more privoščiti, so jasni v banki.
V banki poteka že tudi aktivnejše upravljanje z nestrateškimi naložbami, banka pa naj bi se v prihodnje umaknila ali močno omejila svoje sodelovanje pri velikih gradbenih projektih in finančnih holdingih z visokimi denarnimi vzvodi. Prav na teh je namreč v preteklosti najbolj nasedla.
Skozi različne oblike reorganizacije in optimizacije poslovanja ter racionalizacije odločanja naj bi se banka bolj osredotočila na manjša podjetja, ki so v boljši finančni kondiciji. Pri srednjih in velikih podjetjih pa bodo odločitve sprejemali na podlagi njihove razvojne perspektive ter jasnih obetov ustvarjanja denarnega toka.
Oblikovali so posebne oddelke za velika in srednja podjetja, podobno sledi še za mala. Prenavljale se bodo prodajne in tržne poti, in sicer bodo klasične prijeme vse bolj nadomeščale sodobnejše alternative. Vitkejša NLB naj bi bila tako bolj osredotočena na prodajo in iskanje novih strank ter poslov.