V Mariboru v nedeljo bitka za župansko nasledstvo Franca Kanglerja

Zadnja javnomnenjska raziskava časnika Večer, opravljena nekaj dni pred nadomestnimi volitvami, je 56-letnemu sociologu Andreju Fištravcu, ki uživa podporo vstajniškega gibanja, pokazala 27 odstotkov podpore. Za 34-letnega poslanca državnega zbora in dolgoletnega vidnega člana SD Matevža Frangeža bi glasovalo 13 odstotkov anketiranih.

Med tistimi, ki naj bi zagotovo odšli na volišča, se je za Fištravca izreklo kar 49 odstotkov, za Frangeža pa 23 odstotkov. To pomeni, da obstaja velika verjetnost, da ne bo potreben drugi krog volitev, ki je napovedan teden dni kasneje.

Odločilna bo volilna udeležba. Gorečnost Mariborčanov, ki so konec lanskega leta množično odšli na ulice in odločno zahtevali odstop z očitki korupcije in klientelizma obremenjenega župana Kanglerja, se je po dejanskem odstopu Kanglerja in dolgotrajnem iskanju primernih kandidatov za novega župana vidno umirila. Zadnjega protesta pred mariborsko občino, na kateri so zahtevali, da odstopi še celoten mestni svet, se je udeležila le peščica ljudi. Člani Facebook skupine, ki je zanetila proteste proti Kanglerju, so za nedeljo sklicali 6. Mariborsko vstajo, a v obliki čim večje udeležbe na volitvah.

Zdaj državni svetnik Kangler je kljub prepričanju v lastno večinsko podporo Mariborčanov ocenil, da ne bi bilo "higienično", če bi znova kandidiral za župana. Stavi na zmago svoje desne roke, podžupana Milana Mikla, kateremu je ob umiku iz občinske pisarne poveril županske naloge. Mikl na volitvah nastopa kot kandidat SLS, čeprav je ta stranka nedavno Kanglerja izločila iz svojih vrst.

V Večerovih javnomnenjskih raziskavah se Mikla uvršča na tretje mesto, s slabimi 6 odstotki podpore javnosti. Na četrtem mestu je kandidatka SDS Andreja Špernjak z nekaj več kot 4 odstotki in na petem kandidat Liste za Maribor Andrej Ketiš z dvema odstotkoma podpore. Sledijo Franc Jesenek (Stranka slovenskega naroda), Lidija Divjak Mirnik (Lista za pravičnost in razvoj), Monika Piberl (Glas žensk Slovenije), Folko Puconja (SNS), Avgust Heričko (NSi) in Milan Razdevšek (LDS).

Kljub razmeroma počasnemu vstopanju kandidatov v volilno tekmo se je kampanja v zadnjih dveh tednih močno razplamtela. Vsebinsko med kandidati ni velikih razlik; vsi na svoj način obljubljajo zagon gospodarstva, blažitev socialne stiske, reševanje visoke brezposelnosti in racionalizacijo mestnih financ. Hkrati poudarjajo, da situacija v mestni blagajni ni rožnata in da v letu in pol ni mogoče doseči čudežev.

Pomembni vprašanji v tokratni volilni kampanji sta tudi nova sistemizacija delovnih mest v mestni upravi, ki po mnenju kritikov utrjuje Kanglerjevo "hobotnico" na občini, in seveda rešitev problema z radarji, ki so strmoglavili Kanglerja. Ravno v teh dneh so se začela pogajanja za sporazumno prekinitev večmilijonske pogodbe z družbo Iskra Sistemi, ki je postavila radarje. Presenetljivo malo pa je bilo na soočenjih rečenega glede grozeče tožbe občine zaradi odpovedi Zimske univerzijade.

Med odmevnejšimi so bile obtožbe na račun Fištravca o "mučenju živali, saj naj bi kot študent jedel mačke", in na račun Mikla, da je posredoval pri zaposlitvi svoje hčerke na občini. Frangež je volilni program spisal s pomočjo predlogov ljudi na ulici, odvetnik Ketiš in nekdanji mestni svetnik Heričko stavita na lastne izkušnje v gospodarstvu, nekdanji direktor zavoda za turizem Razdevšek na iskrenost. Direktorica študentskih domov Divjak Mirnikova izpostavlja odločno držo do Ljubljane, biologinja Špernjakova poštenje, eden najbolj vidnih mariborskih protestnikov Jesenek skrb za okolje.

Mestni svetnik Puconja je med drugim obljubil znižanje plač uslužbencem, ki imajo višjo plačo od župana. Piberlova je "nasmejala" s predlogom, da bi Koroško cesto v Mariboru spremenila v rdečo četrt. Vsi pa so enotni, da je treba opustiti Kanglerjev način vodenja občine in vzpostaviti tesnejši stik z meščani in drugimi institucijami v mestu.

Na volitve je vabljenih nekaj manj kot 93.000 volilnih upravičencev. Poleg nadomestnega župana, ki bo na položaju do rednih volitev predvidoma jeseni prihodnje leto, bodo volili še kandidate za štiri izpraznjena mesta v mestnem svetu. Ta je decembra izpraznila opozicijska SD, ki je po množičnih protestih neuspešno upala na razpustitev celotnega mestnega sveta.

Za štiri mesta v mestnem svetu se poteguje 37 kandidatov z dvanajstih strankarskih list. Za razliko od prejšnjih volitev bodo tokratne potekale po večinskem sistemu. "Takšnih volitev v Mariboru še nismo imeli," je ob žrebu številk na glasovnicah povedal predsednik volilne komisije Branko Reisman.

Posebnost teh volitev je tudi v tem, da bo prvič v Sloveniji monitoring volitev s strani domače nevladne organizacije. Tega bo izvajal Center za državljansko vzgojo (CDV), katerega prostovoljci bodo nenapovedano obiskovali mariborska volišča in beležili morebitne kršitve.

Zadnje lokalne volitve v Mariboru so potekale oktobra 2010, na katerih si je Kangler s 50,4 odstotka glasov že v prvem krogu zagotovil drugi mandat na čelu drugega največjega slovenskega mesta. Na drugem mestu je pristal kandidat SDS Tomaž Kancler in na tretjem kandidat LPR Stojan Auer. V 45-članskem mestnem svetu si je kar deset mandatov zagotovila Kanglerjeva Županova lista in SLS, SDS sedem, DeSUS šest in SD štiri. Volilna udeležba je bila 43-odstotna.