Kandidati za nadomestnega župana Maribora previdno stopajo v boj

Prvi krog volitev je razpisan za nedeljo 17. marca, morebiten drugi krog bo 24. marca. Kot je za STA povedal predsednik občinske volilne komisije Branko Reisman, je uradno kandidaturo doslej vložil le kandidat SNS Folko Puconja, ostali pa imajo čas to storiti še do 20. februarja. Volilna kampanja se uradno začne mesec dni pred volitvami.

Mariborčani bodo na teh volitvah izbirali naslednika Franca Kanglerja, ki je po vrsti uličnih protestov 31. decembra lani odstopil. Mandat mu je prenehal po šestih letih vodenja mesta, po lastnem mnenju zelo uspešnega, kar naj bi dokazovala pridobitev vrste projektov, kot sta Evropska prestolnica kulture in Evropska prestolnica mladih.

Po mnenju več tisoč protestnikov na ulicah in trgih pa so njegovo županovanje zaznamovali predvsem pretakanje javnega denarja v zasebne žepe, dvomljivo kadrovanje in korupcija. Kaplja čez rob nezadovoljstvu v mestu je bila postavitev radarjev za merjenje hitrosti sredi oktobra lani, pri čemer bi se velik del kazni stekal na račun zasebnega podjetja, ki je postavilo radarje.

Vse do pred tednom dni je v mestu v zvezi z volitvami vladalo nenavadno zatišje. Kot prvi je kandidaturo na začetku januarja napovedal predsednik mestnega odbora SNS Folko Puconja, medtem ko so ostali z javnim nastopom dolgo odlašali. Prejšnji teden je številne predhodne namige potrdil poslanec SD Matevž Frangež. Z zbiranjem podpisov pa so začeli še nestrankarski kandidati filozof in sociolog Teodor Lorenčič, borec za čisto okolje Franc Jesenek, sociolog Andrej Fištravec in mladi gostinec Denis Kokol.

Po poročanju časnika Večer se je za kandidaturo kot kandidat Županove liste in SLS že odločil tudi podžupan Milan Mikl, ki trenutno opravlja županske posle. Uradno svoje kandidature še ni potrdil, tudi za STA kljub klicem in poslanim elektronskim sporočilom za zdaj ni bil dosegljiv. Je pa še nedolgo nazaj zatrdil, da najverjetneje ne bo kandidiral.

Še vedno ni znano, koga oziroma če sploh koga bosta podprli doslej relativno močni stranki SDS in DeSUS. Prva naj bi intenzivno iskala pravega človeka za kandidaturo, potem ko je podžupan Tomaž Kancler zaradi zdravstvenih težav odstopil od te namere, DeSUS pa naj ne bi imela svojega kandidata. Prav tako ni znano, na čigavo stran se bodo postavili aktivisti iz Facebook skupine, ki je pri izvajanju pritiska na Kanglerja igrala odločilno vlogo.

Kanglerjevega naslednika v letu in pol, kolikor bo na županskem položaju do naslednjih rednih volitev, ne čaka lahka naloga. Situacija v mestu z več kot 16-odstotno brezposelnostjo nikakor ni rožnata, saj je lokalno gospodarstvo po vrsti stečajev v zadnjih nekaj letih utrpelo hud udarec, kakšnih večjih projektov pa ni na vidiku.

Začetek mandata nadomestnega župana bodo najverjetneje zaznamovale večmilijonska tožba proti občini zaradi odstopa od izvedbe zimske univerzijade ter višje položnice za meščanke in meščane. Konec marca namreč izteče rok, do katerega so mestni svetniki odložili načrtovano povišanje cen komunalnih storitev v občini. Z izstavljanjem računov zaenkrat čaka tudi redarstvo, ki vsak dan zabeleži več kot tisoč prekoračitev hitrosti na spornih radarjih.

V občinski blagajni po poravnavi zakonsko določenih obveznosti in v prejšnjih letih začetih projektov ostane bore malo. Tudi sicer bo imel novi župan, ki mu bo letni proračun sprejel mestni svet iz prejšnjega mandata, v veliki meri zavezane roke. Če se očitki izkažejo za resnične, si je prejšnji župan močno utrdil svoj položaj tudi v mestni upravi ter večini občinskih služb in podjetij in še vedno ima njegova Županova lista in SLS odločilno vlogo v mestnem svetu.

Mariborčani bodo 17. marca volili tudi štiri nove mestne svetnike, kar pa ne bo odločilneje vplivalo na podobo tega organa. Izbiralo se bo kandidate za štiri izpraznjena mesta opozicijske svetniške skupine SD, ki je edina sledila pozivom protestnikov in po odstopu Kanglerja tudi sama odstopila. Občinski volilni komisiji je kandidate za volitve v mestni svet doslej uradno prijavila le SNS, javno pa jih je predstavila še SD.

Ostali mestni svetniki, izvoljeni na lokalnih volitvah oktobra 2010, kljub protestom proti njim še vedno vztrajajo na svojih položajih. Tri, ki so v zadnjih mesecih prav tako odstopili, so že zamenjali njihovi strankarski kolegi, usoda štirih svetniških mest iz vrst samostojnih svetnikov (nekoč Zaresa) in Zelenih Slovenije pa ostaja negotova.

Večina mestnih svetnikov kot razlog za svoje vztrajanje na položaju izpostavlja nujnost sprejetja občinskega proračuna. A zdaj, ko se izvršitev tega dejanja bliža zaključku, molčijo.