Primož Forte in Tina Gunzek Dobra karma

Spoznajte življenjsko ljubezen Gušta iz Ene ...

horoskop_astro_napoved Svet24.si

Horoskop za petek, 27. novembra

suncic_pl_01.11.14 Reporter.si

Janše ne bodo pokopali ne Kučan ne Golobič ne ...

Janez Majcen Svet24.si

Kilogram krompirja že za cent, dva, tri ...

Logar-1 Necenzurirano

Državnega denarja za podjetja ni, za projekt ...

tanja-žagar, pecivo Odkrito.si

Je Tanja Žagar obupala?

alenka brezovšek Njena.si

Ljubezen po domače: Alenka se je prenaglila, zdaj...

Slovenija

V Kranju zaradi Kosovcev bijejo plat zvona

Deli na:
V Kranju zaradi Kosovcev bijejo plat zvona

Kranjski župan Matjaž Rakovec pred lokalnimi volitvami z volivci albanskega rodu. Zdaj je ugotovil, da je Kosovcev v Kranju vendarle že preveč. - Foto: Facebook

Pred nekaj dnevi je mestna občina Kranj vladi in državnemu zboru poslala pobudo za spremembo zakonodaje, s katero bi omejili priseljevanje oseb iz tretjih držav in s tem povezane zlorabe pri prijavah bivališča ter pridobivanju socialnih transferjev. Pobuda je skupek predlogov institucij, ki sodelujejo v spomladi ustanovljeni komisiji na občini. Vodi jo župan Matjaž Rakovec. Pravijo, da so za izdajanje dovoljenj za bivanje in delo tujcem pristojne različne državne institucije, pri čemer občine nimajo nobenega vpliva.

Morajo pa se soočati s posledicami povečanega priseljevanja. To med drugim povzroča probleme v šolstvu, zdravstvu in sociali, pri čemer je največja težava neznanje jezika. Pri Reporterju smo že pisali, da se na ulicah Kranja že večkrat sliši albanščina kot slovenščina. Podatek iz julija letos: po podatkih MNZ je imelo v Sloveniji 4463 državljanov Kosova dovoljenje za (začasno ali stalno) prebivanje, ki ga je izdala kranjska upravna enota. Poleg tega še 876 državljanov Severne Makedonije (večinoma etničnih Albancev).

Glavna težava je, da velik delež Kosovcev, ki delajo in prebivajo pri nas, ne zna niti osnov slovenščine. Niti nimajo volje po učenju. Posebej to velja za ženske, ki praviloma niso zaposlene, pač pa skrbijo za družino. Na kranjski občini predlagajo zaostritev pri prijavi bivališča, preverjanje dejanskega bivanja, obvezno določitev minimalnih bivalnih standardov. Dogaja se, da je na istem naslovu prijavljenih tudi po sto tujcev.

Predlagajo še, da bi bilo izkoriščanje socialnih pravic in transferjev možno šele po petih letih stalnega bivališča in dejanskega prebivanja. Pogoj zanje bi bil tudi status aktivnega iskalca zaposlitve in osnovno znanje slovenščine. Poleg tega bi ob prvem podaljšanju dovoljenja za začasno bivanje oziroma najpozneje po enem letu bivanja v državi tujci morali opraviti izpit iz osnovnega znanja, ob pridobitvi dovoljenja za stalno bivanje pa izpit iz naprednega znanja slovenskega jezika.


Kako se ti demografski trendi kažejo pri rojstvih na območju UE Kranj? Kot je znano, Kranj premore porodnišnico, zato je mgoče sklepati, da se največ otrok tujcev rodi na območju UE Kranj. Z MNZ so nam poslali podatke o številu rojstev, ki jih je v matični register vpisala UE Kranj po posameznih letih in državljanstvih otrok.

Med tujci res prevladujejo otroci staršev s Kosova. Recimo v letu 2018 je bilo ob 1271 državljanih Slovenije rojenih še 47 državljanov Kosova. Po državljanstvih sledita BiH (20) in Severna Makedonija (9). Lani se je v kranjski porodnišnici rodilo 1386 slovenskih državljanov, 43 državljanov Kosova, 32 BiH, 12 iz Severne Makedonije. Vseh drugih tujcev je bilo le nekaj. Letos do 14. oktobra pa je bilo rojenih 1159 državljanov Slovenije, 13 državljanov Kosova in deset BiH.

Je torej število rojenih Kosovcev letos upadlo? Morda ravno obratno, saj je pod rubriko »neznano državljanstvo« vpisanih kar 70 otrok. Na MNZ so pojasnili, da se ob rojstvu državljanstvo tujcev še ne vpiše v matični register, ampak šele z ureditvijo podatkov v registru tujcev. Ko posameznik (v tem primeru eden od starš) izkaže z osebnim dokumentom svoje državljanstvo. Do takrat velja registrski zapis »neznano« oziroma »brez državljanstva.«

Loading...