V Gorenji vasi odpirajo tematsko pot o gradnji Rupnikove linije

Tajni londonski sporazum, po katerem je Italija zaradi ozemeljskih teženj spomladi 1915 vstopila v prvo svetovno vojno, je določil rapalsko mejo. Ob njej je Kraljevina Jugoslavija tik pred začetkom druge svetovne vojne začela graditi sistem utrdb za obrambo pred italijanskim napadom, saj je Poljanska dolina predstavljala lahek dostop do Ljubljane.

Za gradnjo utrdb je bilo od leta 1936 angažiranih veliko ljudi. V letih 1940 in 1941 je utrdbe na liniji, ki je dobila ime po generalu Leonu Rupniku, gradilo kar 60.000 vojakov in civilnega prebivalstva. Zaključek gradbenih del so načrtovali leta 1947, vendar je začetek druge svetovne vojne dela prekinil, obrambna linija pa ni nikdar služila svojemu namenu.

Več kot 80 odstotkov skoraj 200 kilometrov dolge obrambne linije, ki je potekala od Karavank do Reke, je bilo kasneje porušene. V občini Gorenja vas - Poljane pa so se skoraj vse utrdbe, teh je okoli 500, ohranile. Prostovoljci iz Poljanske doline jih že dolgo raziskujejo in k njim radi popeljejo tudi turiste. Lani so našteli 2400 udeležencev strokovnih vodenj, kar je še enkrat več kot leto pred tem.

Z ureditvijo tematske poti si bo sedaj del linije z začetkom ob pokopališču v Gorenji vasi mogoče ogledati brez vodnika. Dve uri trajajoča krožna pot je dolga 4,5 kilometra in ima 280 metrov vzpona in spusta. Spremljajo jo označbe in 12 tematskih tabel, v prihodnje pa nameravajo pot še nadgrajevati, pravi župan občine Gorenja vas - Poljane Milan Čadež.

Obiskovalci na tematski poti ne spoznajo le različnih vrst utrdb, od manjših mitraljeških do tipskih bunkerjev, temveč izvedo tudi, kako je potekala gradnja. Kot pojasnjuje Matjaž Šifrar iz Turističnega društva Gorenja vas, je bila gradnja priložnost za zaslužek revnih prebivalcev vasi v Poljanski dolini.

V hribe so morali spraviti ogromno železa, peska in cementa, za kar je bilo najprej potrebno zgraditi tudi ceste, ki so ostale v uporabi še danes. Po gozdovih so medtem še vidni ostanki barakarskih naselbin, v katere so nastanili graditelje.

Medtem ko so lastniki zemljišč, po katerih poteka tematska pot, tudi sami pristopili k njenemu urejanju, pa se je v preteklosti dogajalo, da so nekateri skušali porušiti kakšnega izmed manjših bunkerjev. Čadež si zato želi, da bi v prihodnje Rupnikovo linijo tako zaščitili, da bi bilo za morebitne posege potrebno soglasje zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Rupnikova linija ni le turistična atrakcija, ampak je bistveno, da je prišla v zavest lokalnega prebivalstva, da zna ceniti to kulturno dediščino, je prepričan predsednik županove projektne skupine za razvoj Rupnikove linije Dušan Nečak.

Pomembno se mu zdi, da bi s tematsko potjo našli tudi sinergijo z drugimi občinami in v prihodnjih letih oblikovali skupno traso, ki bi jo lahko dejansko tržili kot turistično produkt. "Že tedaj, ko nismo imeli pokazati ničesar razen bunkerjev, so bili obiskovalci navdušeni," je spomnil Nečak, ki je zato prepričan, da bo nova tematska pot dobro obiskana.