V državnih službah je 20 odstotkov več zaposlenih kot leta 2000

Javni sektor, ki ga sestavljajo sektor država in družbe pod javnim nadzorom, je lani zaposloval 237.000 oseb oz. 25 odstotkov vseh zaposlenih in samozaposlenih v Sloveniji, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnila generalna direktorica statističnega urada Irena Križman.

Kot je povedala, je bilo v sektorju država zaposlenih nekaj manj kot 160.000 oseb, kar predstavlja 17 odstotkov vseh zaposlenih in samozaposlenih v državi.

Po besedah predstavnice statističnega urada Marjane Klinar se je zaposlenost v sektorju država med letoma 2000 in 2011 povečala za 20 odstotkov, med letoma 2008 in 2011 za nekaj več kot tri odstotke, med letoma 2010 in 2011 pa za 0,4 odstotka.

V zaposlenosti v sektorju država številke med državami močno nihajo - od 11 odstotkov vseh zaposlenih v Nemčiji in na Poljskem do 30 odstotkov vseh zaposlenih na Danskem, je povedala predstavnica statističnega urada.

V državah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je bilo med letoma 2000 in 2008 v tem delu javnega sektorja povprečno zaposlenih 15 odstotkov vseh zaposlenih, to povprečje pa je po besedah Klinarjeve veljalo tudi za Slovenijo. Zaradi naraščanja zaposlenosti v sektorju država, predvsem pa zaradi padca celotne zaposlenosti, se je v Sloveniji ta delež nato lani povečal na 17 odstotkov.

Povprečne plače v slovenskem sektorju država so bile v letih 2009 in 2010 od povprečne plače v državi višje za 27 oz. 21,6 odstotka. Glede na stopnjo izobrazbe so bile višje le za zaposlene s srednjo izobrazbo (za 13,4 oz. za 7,7 odstotka), je izpostavila Klinarjeva.

V sektorju država je bilo sicer leta 2010 z vsaj višjo izobrazbo zaposlenih 56 odstotkov zaposlenih (skupaj v Sloveniji 29 odstotkov), z osnovno šolo pa pet odstotkov zaposlenih (skupaj v Sloveniji 13 odstotkov).

Kot je tudi dejala Klinarjeva, je javni sektor v Sloveniji, torej sektor država in javne družbe, po prvih ocenah leta 2010 ustvaril 29 odstotkov dodane vrednosti.

Primerjava podatkov o izdatkih sektorja države s podatkih drugih držav EU kaže, da so slednje lani v povprečju uspele znižati vse vrste izdatkov, razen izdatkov za obresti, v Sloveniji pa so se zmanjšali izdatki za bruto investicije, vmesno potrošnjo in subvencije, ostale vrste izdatkov pa so se povečale.

Izdatki za kapitalske transferje so se okrepili za 0,9 odstotne točke bruto domačega proizvoda (BDP), izdatki za socialne prejemke za 0,6 odstotne točke BDP, za odhodke od lastnine pa za 0,3 odstotne točke BDP, je naštela Klinarjeva.

V deležu BDP v Sloveniji v primerjavi s povprečjem EU po njenih besedah več namenimo za socialne prejemke ter za sredstva za zaposlene in bruto investicije, manj pa za socialne prejemke v naravi.

Lani je prišlo do znižanja sredstev za zaposlene v deležu BDP v vseh državah, razen v Belgiji in Sloveniji, je tudi poudarila predstavnica statističnega urada. Nominalno so se izdatki za sredstva za zaposlene lani na letni ravni najbolj znižali v Romuniji (za 17 odstotkov), na Portugalskem (za devet odstotkov) in v Grčiji (za sedem odstotkov). V Sloveniji so se povečali za 0,8 odstotka.

Glede na ugotovitve statističnega urada so se izdatki za socialno zaščito med letoma 2008 in 2010 v povprečju v državah v EU zvišali z 18,1 odstotka na 19,9 odstotka BDP. V Sloveniji so se zvišali s 15,9 odstotka na 18,7 odstotka BDP.

V Sloveniji so se med letoma 2008 in 2011 najbolj zvišali izdatki za starost, in sicer z 9,7 odstotka BDP na 10,3 odstotka BDP. "V prihodnje bo največji problem Slovenije staranje prebivalstva. Projekcije kažejo, da se bodo izdatki za pokojnine brez sprememb pokojninskega sistema zvišali z 9,9 odstotka BDP v letu 2007 na 18,6 odstotka BDP v letu 2060," je opozorila Klinarjeva.

Izdatki za brezposelnost so se v tem obdobju na račun nadomestil za brezposelnost zvišali z 0,4 odstotka na 1,1 odstotka BDP, izdatki za družine in otroke pa z dveh odstotkov na 2,5 odstotka BDP, je še navedla.