Ustavno sodišče zavrnilo pritožbo sodnika Škoberneta na sodbo zaradi prejemanja podkupnine

Škoberne je v ustavnih pritožbah trdil, da mu je bila kršena pravica do nepristranskega sojenja, ker naj bi o njegovi krivdi odločala sodnica, ki je predhodno že odločala o krivdi dveh soobdolženih.

Vztrajal je tudi, da sodna odredba za pridobitev podatkov o njegovih bančnih transakcijah ni bila obrazložena in da mu je bila zaradi uporabe prometnih podatkov kršena njegova pravica do komunikacijske zasebnosti. Prav tako je bil prepričan, da mu je bila kršena pravica do obrambe, ker mu sodišče ni omogočilo, da bi zaslišal obremenilne priče, izhaja iz objave na spletni strani ustavnega sodišča.

Ustavno sodišče je ob zavrnitvi pritožbe med drugim upoštevalo, da sodba na podlagi priznanja krivde zoper soobdolženca ni vsebovala presoje pritožnikovih ravnanj. Poleg tega je kot pomembno objektivno okoliščino upoštevalo tudi časovni okvir, saj sta soobdolženca kaznivo dejanje priznala šele v zaključni fazi kazenskega postopka, do takrat pa se je pritožnik branil z molkom.

"V takem primeru je bila zato teža njunega priznanja za sodnikov spoznavni proces v tem stadiju dokaznega postopka ustrezno manjša, kot bi bila, če bi do priznanja prišlo že v zgodnejši fazi kazenskega postopka. Zato ni mogoče trditi, da je imela sodnica, ki je po sprejemu priznanja krivde soobdolžencev, v izločenem postopku zoper pritožnika izdala sodbo, (zgolj) zaradi njunega priznanja že v naprej ustvarjeno mnenje o predmetu odločanja," pojasnjujejo na ustavnem sodišču.

Ustavno sodišče je presodilo, da je bila odredba, s katero je preiskovalni sodnik od banke zahteval, naj mu sporoči podatke o pologu gotovine, ki jo je opravil pritožnik, ustrezno obrazložena.

Ustavno sodišče je zavrnilo tudi očitek pritožnika o kršitvi njegove pravice do obrambe. Ocenilo je, da bistven argument, na katerega je sodišče oprlo svoje stališče, da se pravnomočna sodba izključno ali v odločilni meri ne opira na zagovor ene od teh prič, poleg tega pa se tudi drugi izvedeni dokazi niso presojali z vidika, ali potrjujejo zagovor te priče, ne krši pravice pritožnika do obrambe.

Škoberne je prvi slovenski sodnik, ki je pristal v zaporu. Decembra 2013 je bil na ljubljanskem okrožnem sodišču obsojen zaradi jemanja podkupnine in zlorabe položaja na pet let zapora, ker je v zameno za podkupnino odpravil mednarodno tiralico za nekdanjega lastnika celjskega nočnega lokala Esada Ćehajića. Na začetku lanskega leta je bil po več kot polovici prestane kazni pogojno izpuščen na prostost.