Revija Reporter
Slovenija

Ustavni sodniki v sredo o referendumu o družinskem zakoniku

STA

8. jun. 2015 11:23 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Ustavno sodišče bo pritožbo zoper sklep državnega zbora, ki je zavrnil razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi, obravnavalo v sredo, izhaja iz predloga dnevnega reda, objavljenega na spletni strani sodišča. Pritožbo so vložili v koaliciji Za otroke gre, ki trdi, da v zakonu samem ni bila ugotovljena nobena protiustavnost.

Državni zbor je 26. marca zavrnil razpis referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki pravice homoseksualni parov izenačuje s pravicami heteroseksualnih parov. DZ je tako zaustavil zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma. Po mnenju DZ se referendumska pobuda nanaša na zakon, glede katerega skladno z ustavo referendum ni dopusten.

Koalicija Za otroke gre je zatem na ustavno sodišče vložila ustavno pritožbo zoper sklep DZ, v kateri predlagajo odpravo sklepa DZ in dopustitev referenduma. Po njihovem mnenju namreč ne gre za "tisti zakon, ki bi odpravljal protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugih neustavnosti", je ob vložitvi ustavne pritožbe novinarjem pojasnila Metka Zevnik iz koalicije Za otroke gre.

Spomnila je, da se je ugotovitev ustavnega sodišča nanašala na protiustavnost na področju dedovanja, kar pa bi bilo smiselno urediti v zakonu o registraciji istospolne partnerske skupnosti ali zakonu o dedovanju.

V primeru zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih po navedbah predlagateljev referenduma ni bila ugotovljena nobena protiustavnost in nobeno kršenje človekovih pravic. Zakonska zveza žene in moža ni bila nikoli ugotovljena kot kršitev človekovih pravic, je dodal Aleš Primc iz omenjene koalicije.

Novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih predvideva opredelitev zakonske zveze kot življenjske skupnosti dveh oseb, pri čemer se tako pravice istospolnih parov izenačujejo s pravicami raznospolnih. Zevnikova in Primc pa sta poudarila, da gre pri posvojitvah otroka v prvi vrsti za pravice otroka, ne pa katerega koli odraslega.