Ustavni sodniki še drugič zavrnili Vilija Kovačiča

Sodišče je zapisalo, da je Kovačič kljub zatrjevanim nepravilnostim uspel uveljaviti ustavno pravico in zahtevati referendum.

Pobudnik je kljub zatrjevanim nepravilnostim pri zbiranju podpisov v predhodnem referendumskem postopku uspel uveljaviti ustavno pravico zahtevati referendum, s čimer je nastala tudi pravica glasovati na referendumu, je v sklepu, ki je bil sprejet soglasno, zapisalo sodišče.

"Z njenim uresničevanjem se bodo volivke in volivci neposredno izrekli o zakonu, ki ga je državni zbor že sprejel. Cilj, ki ga je pobudnik zasledoval, je torej dosežen," navaja sodišče.

Kovačič po oceni ustavnih sodnikov ne izkazuje pravnega interesa za presojo ustavnosti postopka sprejemanja zakona in v tem okviru nepravilnosti, ki naj bi jih zagrešili državni organi v predhodnem referendumskem postopku in ki naj bi pomenile kršitev ustavne pravice zahtevati razpis referenduma.

Kovačič je sicer v pobudi zapisal, da izpodbija dopis predsednika DZ, s katerim ga je ta obvestil, da je kot prvi dan roka za zbiranje podpisov v podporo zahtevi za razpis referenduma o zakonu določi petek, 19. maja, kot zadnji dan roka pa četrtek, 22. junij

Pobudnik referenduma je namreč menil, da je ministrstvo za obrambo z dopisom Sindikatu vojakov Slovenije prepovedalo izražati podporo referendumu o tem zakonu. Zato naj bi med drugim prišlo do izpada več tisoč podpisov podpore referendumski zahtevi.

Ustavno sodišče je že zavrnilo pobudo Kovačiča za oceno ustavnosti odloka o razpisu referenduma o zakonu o drugem tiru, ki bo 24. septembra. Kovačič je menil, da odlok diskriminira tiste, ki bi želeli sodelovati v kampanji, saj se ta začne v času dopustov, ustavno sodišče pa je izpostavilo, da se bo večji del kampanje vendarle odvil septembra.

Sodniki so zavrnili tudi pobudo Blaža Babiča za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o volilni in referendumski kampanji in 12. člena zakona o Radioteleviziji Slovenija. Babič je med drugim navajal, da zakonska ureditev ne zagotavlja enakopravne obravnave vseh organizatorjev referendumske in volilne kampanje, ker izdajateljem medijev dopušča, da sami v skladu z lastnimi interesi določijo pravila za izrabo programskega časa.

Ustavno sodišče je vsebinsko enake določbe že obravnavalo in ugotovilo, da razlikovanje v obsegu časa, ki je v okviru volilne oziroma referendumske kampanje na Radioteleviziji Slovenija na razpolago zunajparlamentarnim strankam (ena tretjina) in parlamentarnim strankam (dve tretjini), ni protiustavno.