Ustavno pritožbo je vložil varuh človekovih pravic. Po njihovem mnenju so pooblastila v noveli zakona premalo jasno in določno zapisana, določbe novele pa so po njihovem mnenju v nasprotju z 2., 19., 32. in 35. členom ustave.
Ustavno sodišče pa je ugotovilo, da je s pomočjo pravil o razlagi pravnih norm mogoče priti do jasne vsebine izpodbijanih določb zakona o obrambi, zato niso v neskladju z načelom jasnosti in določnosti iz drugega člena ustave. Po mnenju sodišče varuh ni mogel utemeljiti neskladja z 19., 32. in 35. členom ustave ter ostalimi pravnimi predpisi, na katere se je opiral.
Odločitev so sprejeli s šestimi glasovi za in dvema proti. Proti sta glasovali sodnici Dunja Jadek Pensa in Jadranka Sovdat. V odklonilnem ločenem mnenju je Sovdatova med drugim zapisala, da novela ne izpolnjuje pogoja jasnosti in določnosti pri ureditvi pooblastil, ki jih lahko vojska uporabi proti civilnim osebam, zaradi česar da je v neskladju z drugim členom ustave. "Namesto, da bi odločba prikazane dvome odpravila, jih v najpomembnejših točkah te odločitve poglobi," je zapisala v ločenem mnenju, ki se mu je pridružila tudi Jadek Pensa.
Na odločitev sodišča so se že odzvali v ZL, katere poslanci so na seji DZ glasovali proti noveli zakona o obrambi. Po njihovem mnenju je ustavno sodišče s to odločbo ponovno dokazalo, da se ob prav vsaki politično bolj izpostavljeni temi izogne argumentiranega vsebinskega odločanja.
"Glede na pomembnost vprašanja, ki se vsekakor dotika vse bolj pogostih apetitov države po povečanju represije, bi bila argumentirana vsebinska odločitev nujno potrebna," so prepričani. Ob tem menijo, da ustavno sodišče s takšnimi odločitvami ne izpolnjuje svoje naloge varovanja ustavnosti in svoboščin, ampak z njimi "legitimira odločitve vlade in desne opozicije s katerimi zaostrujejo represijo proti beguncem in spodbujajo širjenje sovraštva na podlagi vere in rase".
Spremembe zakona o obrambi je DZ sprejel sredi oktobra, veljati pa so začele 11. decembra. Z dopolnitvijo zakona o obrambi so omogočili, da bi zaradi begunske krize vojakom podelili dodatna pooblastila, po katerih bi lahko opozarjali in usmerjali osebe, jim začasno omejili gibanje ter sodelovali pri obvladovanju skupin in množic.
Skupina državljanov je sicer na pobudo Radia Študent začela referendumski postopek, a je DZ razpis referenduma zavrnil, nakar so pobudniki na ustavno sodišče podali pritožbo. Ustavno sodišče je v obrazložitvi soglasne odločitve zapisalo, da brez ustrezne zakonske podlage nujnih ukrepov za zagotavljanje varnosti, za katere je DZ ocenil, da utegnejo biti že v kratkem času nujni, ne bi bilo mogoče izvesti.
Zato so se predstavniki Radia Študent obrnili na varuha človekovih pravic, kjer so njihovi pobudi delno prisluhnili in se odločili, da na ustavnem sodišču izpodbijajo določbe 37.a člena novele zakona o obrambi, ne pa tudi zakona o nadzoru državne meje, kot so to predlagali na radiu.
DZ je v vmesnem času, konec februarja vojski za tri mesece že podal določena pooblastila policije. S poročilom vlade po izvajanju izjemnih pooblastil vojske pri varovanju meje ob begunski krizi so se ravno ta teden seznanili člani parlamentarnih odborov za obrambo in notranje zadeve. Ministrica za obrambo Andreja Katič je pojasnila, da je vojska v tem času med patruljiranjem trikrat sodelovala s policijo pri omejevanju gibanja ljudi. V teh primerih zaznave nezakonitega prestopanja meje sami niso izvajali pooblastil, ampak so le bili zraven.