Vlada je na današnjem sestanku članom sveta za nacionalno varnost predstavila predloge dodatnih ukrepov, vezane na obvladovanje aktualnih migracijskih razmer. Erjavec je v izjavi za medije po posvetu razkril, da je svet soglašal z vsemi predlogi vlade, tudi s predlogom aktivacije oktobra lani sprejete dopolnitve zakona o obrambi.
Ta v zakon vnaša nov člen, po katerem lahko - če to zahtevajo varnostne razmere - DZ z dvotretjinsko večino prisotnih poslancev na predlog vlade odloči, da pripadniki Slovenske vojske skupaj s policijo izjemoma pri širšem varovanju državne meje tudi opozarjajo, napotujejo, začasno omejujejo gibanje oseb ter sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic.
Vojska bi ta pooblastila izvajala pod pogoji, ki so predpisani za policiste, čas teh pooblastil pa bi bil časovno omejen, in sicer za obdobje, kot je to nujno, in ne dlje kot za tri mesece z možnostjo podaljšanja.
Poslanec SDS Branko Grims je po seji Sveta za nacionalno varnost napovedal, da bo SDS storila vse, kar je v njeni moči, da se zagotovi varnost in spoštovanje integritete žensk in otrok v Sloveniji ter dosledno spoštovanje zakonov na meji kot znotraj meja, in sicer enako za vse. Katerikoli ukrep bo šel v tej smeri, ga bodo v SDS zagotovo podprli. Opozarjajo pa, da je časa "strahovito malo", ker so se zaradi avstrijskih ukrepov migranti pri nas začeli kopičiti, je povedal Grims in ocenil, da se bodo zelo hitro soočili s položajem, ko bomo imeli velik varnostni problem, opremo pa se lahko le sami nase.
Kot je pojasnil, saj so zdaj na vladni mizi predlogi ukrepov, ki so nam dobro znani. Predvsem je vitalni interes Slovenije, da bi vzpostavili čim močnejšo in uspešen nadzor na makedonsko-grški meji in s tem začeli zaustavljati migrantski tok, kar je v interesu EU kot celote. Potrdil je, da o kvotah migrantov danes niso govorili, tudi ne o lokacijah za centre, kjer bi nastanili migrante.
O zaprtju meje pa vlada po besedah Grimsa govori kot o skrajnem možnem ukrepu. Jih je pa danes on opozoril, da je bil optimalen čas za to potezo takrat, ko je to storila Madžarska, skrajni rok pa ponedeljek.
Grims je predlagal, da se z vsemi pripravami oz. ukrepi pospeši, saj se migranti kopičijo. "Ko bo ta težava večja, bo manjša pripravljenost sosed, da nam pri tem pomagajo," je prepričan Grims, ki še opozarja, da je dragocen vsak dan. Opozoril je še, da je Slovenija dejansko že izločena iz schengna.
Varuh človekovih pravic je sicer v začetku februarja vložil zahtevo za presojo ustavnosti omenjenih dopolnitev zakona. K temu so ga pozvali na Radiu Študent, kjer so že pred tem zbirali podpise pod pobudo za začetek referendumskih postopkov o tem zakonu. DZ je razpis referenduma zavrnil, ustavno sodišče pa je sklepu poslank in poslancev pritrdilo.
V uradu varuha sicer ne delijo mnenja pobudnikov, da vojska ne bi smela izvajati drugih nalog in ne nasprotujejo njenemu večjemu angažiranju. So pa ta pooblastila v dopolnitvah zakona po njegovi oceni premalo jasno in določno zapisana.