Revija Reporter
Slovenija

Ustavni pravniki Avbelj, Toplak in Teršek protestirajo zoper poskus lomastenja po ustavi

I. K.

27. mar. 2018 10:32 Osveženo: 10:34 / 27. 3. 2018

Deli na:

»Temeljna ustavna listina se vsebinsko ne sme spreminjati za nazaj,« opozarjajo ustavni pravniki dr. Matej Avbelj, dr. Jurij Toplak in dr. Andraž Teršek.

»Ustavni zakon je nepotreben, ker pravna podlaga za ustavno skladno in s strani EU potrjeno ravnanje obstaja že v 22f. členu ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine (UZITUL), pri čemer pa so vse slovenske veje oblasti ta člen doslej ignorirale. Iz tega razloga predlog ni samo nepotreben, ampak je tudi ustavnopravno nevzdržen.«

Izjavo treh ustavnih pravnikov v celoti objavljamo v nadaljevanju.

Ustavnopravni NE! – novemu poskusu lomastenja po ustavi

Ustavni zakon, ki ga želi sprejeti slovenska parlamentarna strankarska politika je novi primer državniško in ustavnopravno popolnoma napačnega pristopa. Predlog ni združljiv s temeljnimi postulati slovenske ustave, predvsem zasebna lastnina, svobodna gospodarska pobuda, meja med oblastvenim in zasebnim; sistem zavor in ravnovesij.

Ustavni zakon ustavo, ki je najvišji splošni in konceptualno abstraktni pravni dokument, parlamentarna politika ponovno uporablja za reševanje povsem konkretnega primera, kar je učbeniški primer ponovne formalne zlorabe pravne forme - zlorabe pravnega akta na ustavni ravni.

Temeljna ustavna listina se vsebinsko ne sme spreminjati za nazaj!

Ustavni zakon nasprotuje tudi pravu EU, konkretno načelu vzajemne pripoznave sodb, kot ga je v svoji sodni praksi razvilo in razlagalo Sodišče EU. Izjema javnega reda, ne glede na raven v hierarhiji pravnih aktov, na kateri se sprejema, mora biti vselej opredeljena konkretno in natančno. Izčrpati mora vsa druga pravna sredstva v matični državi. Tega doslej, vključno s pravnimi sredstvi pred SEU in naznanilom Evropski komisiji, Slovenija še ni storila.

Ustavni zakon je nepotreben, ker pravna podlaga za ustavno skladno in s strani EU potrjeno ravnanje obstaja že v 22f. členu UZITUL, pri čemer pa so vse slovenske veje oblasti ta člen doslej ignorirale. Iz tega razloga predlog ni samo nepotreben, ampak je tudi ustavnopravno nevzdržen.

Ključno pa je, da ustavodajalec sicer nedvomno zasleduje ustavno dopustni cilj, a je zanj izbral popolnoma neprimerna in z ustavo ter pravom EU nezdružljiva sredstva. Zakaj, se sprašujemo? Najbrž za to, da bi zabrisal pravno in politično odgovornost vseh tistih, ki so Slovenijo v odnosu do Hrvaške pripeljali v stanje, v katerem smo. Politične neodgovornosti pa ni mogoče skrivati za hrbtom lomastenja po ustavi.

S tresočo roko in veliko zaskrbljenostjo ponovimo, da toliko nedostojnega in pravoslovno napačnega ravnanja z ustavo, kot v času aktualne vlade v odstopu, v Sloveniji še ni bilo.