Urbanija: Zdi se, da Veselinovič ni imel iskrene želje podpisati pogodbe in urediti situacijo na STA

Veselinovičev odstop se Urbaniji zdi svojevrstno presenečenje. "Potem ko mu je Ukom praktično ugodil v vseh njegovih zahtevah, razen v tistih, ki so v očitnem nasprotju z zakonom, je bila pripravljena za podpis nova pogodba," je zapisal in ocenil, da Veselinovič ni imel iskrene želje po ureditvi situacije na Slovenski tiskovni agenciji (STA).

"Žal pa je bil to način delovanja direktorja Veselinoviča zadnje leto," je zapisal. Po njegovih navedbah je trajalo šest mesecev, da Veselinovič Ukomu dostavil zahtevano dokumentacijo, "pa še tukaj se je pozneje izkazalo, da je to dokumentacijo prirejal in nekatere stvari prikrival". Podrobnosti ni navedel.

Dostava določene dokumentacije je bila sicer sprva argument vlade, da je ustavila financiranje STA. Ko je aprila dokumentacijo dobila, jo je želela vrniti na agencijo, a je tam niso sprejeli. Direktor Ukoma pa je še po tem trdil, da dokumentacije sploh ni dobil, saj ni bila naslovljena nanj, pač pa na kabinet predsednika vlade.

Urbanija je danes na Twitterju zapisal tudi, da je ureditev financiranja z uredbo zahteval Veselinovič, nato pa ji "paradoksalno nasprotoval prek sodišča". Zato se financiranje ni moglo urediti že julija," je dodal.

Kot je še navedel, je Veselinovič zoper Ukom sprožil številne postopke, a do danes prav vse izgubil. "Zadnji postopek na vrhovnem sodišču, ki mu je jasno povedalo, da vladna uredba velja in da celo olajša financiranje," je zapisal.

Vrhovno sodišče je v začetku meseca namreč v postopku obravnave zahteve STA za začasno zadržanje uredbe sklenilo, da agenciji ni uspelo dokazati, da bi zgolj z zadržanjem uredbe dobila državno nadomestilo. Ob tem sodišče pa je v obrazložitvi ugotovilo, da je ne glede na uredbo po zakonodaji Republika Slovenija dolžna zagotavljati financiranje STA za leto 2021 skladno s poslovnim načrtom. Pravno podlago za izplačilo predstavlja zakon o STA, specialno za leto 2021 pa tudi sedmi protikoronski zakon. Kateri organ bo izvedel to financiranje oziroma kakšna so nasploh razmerja med vlado in njenimi organi, pa v obravnavani zadevi ni bistveno, je še ugotovilo sodišče.

Na to, da je vrhovno sodišče ugotovilo dolžnost države, da mora mesečno plačevati javno službo STA, je danes opozoril tudi Veselinovič, ko je sporočil, da so bili pogovori z direktorjem vladnega urada za komuniciranje Urošem Urbanijo o pogodbi o javni službi v letu 2021 neuspešni in da ne more pristati na pogoje, s katerimi "predstavnik vlade izsiljuje plačilo za javno službo, ki jo STA opravlja brezplačno zdaj že 273. dan". Zato je odstopil z mesta direktorja STA.

Izpostavil je še, da je vlada sprejela uredbo o opravljanju javne službe STA in na skupščini STA še sklepe, s katerimi je odložila začetek celovitega financiranja STA. Dodatno pa uredba po njegovih besedah postavlja temelj za takšno pogodbo, ki bi nasilno spremenila uspešen poslovni model STA, zmanjšala tržno dejavnost, prihodke in s tem število zaposlenih, ter prikrila do zdaj neplačan dolg do STA, ki ga država dolguje na podlagi zakona.

Da predlog Ukomove pogodbe vsebuje pogoje, ki za novinarsko delo niso sprejemljivi, prav tako pa ne zagotavljajo institucionalne in s tem finančne avtonomije STA, so ocenili tudi predstavniki zaposlenih na STA. Dodali so, da zaposleni pričakujejo izpolnjevanje zakona o STA in tudi t. i. sedmega protikoronskega zakona, ki v 66. členu jasno nalaga vladi, da zagotovi sredstva STA za opravljanje javne službe za leto 2021 v skladu s sprejetim Poslovnim načrtom STA, "ne glede na to, ali je z ustanoviteljem sklenila pogodbo".

Vlada za javno službo, ki jo je STA opravila letos, sicer še ni namenila sredstev. Ker sredstva iz naslova državnega nadomestila za javno službo pomenijo približno polovico vseh letnih prihodkov, se je STA po iskanju rešitev s prodajo nekaj terjatev in donacijski kampanji znašla v resnih finančnih težavah in tako rekoč tik pred stečajem.