Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je danes na festivalu Svobode predstavil strankinega kandidata za evropskega komisarja. To je nekdanji predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel. Golob je poudaril, da ima Vesel za sabo pestro kariero, ki temelji na znanju. Ob tem je poudaril, da je neizmerno ponosen na dosežke Gibanja Svoboda.
Predsednik največje vladne stranke je dejal, da je bil Vesel v "temnih časih" pripravljen izpostaviti "svojo glavo". Svobodo lahko promoviramo vedno, ne samo takrat, ko je lepo in ko zmagujemo, je dodal. Vesel je po njegovih besedah tudi dokaz, da ni nič nemogoče.
Vesel se je zahvalil za priložnost biti kandidat za evropskega komisarja. Po njegovi oceni gre za pomembno funkcijo, na kateri bi sam izkoristil vse, kar je počel celo življenje. Poudaril je, da verjame v vrednote, ki jih je treba promovirati v Evropi. Če bo postal evropski komisar, ne bo delal le za svojo osebno korist, je napovedal. "Mogoče kdo misli, da so to seveda samo privilegiji, ampak je tudi veliko odrekanja in sem pravzaprav zrel za to, da dam vse, kar znam, v dobro Slovenije in državljanov Evropske unije," je poudaril.
V izjavi za medije je dodatno pojasnil, da sta se o njegovi kandidaturi s predsednikom Gibanja Svobode in premierjem Golobom pogovarjala že dalj časa. Odzivov v drugih strankah koalicije ni iskal, sam pa predvideva, da je kandidat koalicijskih partneric. Kandidata za evropskega komisarja namreč potrjuje vlada, v kateri ima Svoboda glede na število resorjev v svoji kvoti večino.
Vesel tako ovir na poti do kandidature za evropskega komisarja ne vidi. "S tem se tudi ne ukvarjam. Grem z dobro voljo in ambicijo, da bi lahko to dobro opravljal, potem pa bodo seveda politične in druge razmere, na katere jaz žal nimam nobenega vpliva, prinesle, kar bodo prinesle," je dejal.
Med resorji, ki bi ga kot kandidata za evropskega komisarja zanimali, je med drugim naštel področje financ, konkurence in demokracije.
Kandidati za Bruselj
Prvak stranke in predsednik vlade Golob je ob predstavitvi kandidatov za evropske volitve poudaril, da vsak izmed njih verjame v solidarnost in enotnost, ima pogum in znanje s področja, s katerim se ukvarja. "Zato sem prepričan, da bo ta ekipa ne samo v Sloveniji, ampak predvsem v Bruslju, znova dvigovala ugled Slovenije in delovala v njeno korist," je dejal. V kampanji pred evropskimi volitvami pa bodo po njegovih besedah izpostavili geslo Pojdi volit oz. Izbira svobode je enako svoboda izbire, s katerim želijo izpostaviti tudi pomen volilne udeležbe na evropskih volitvah.
Vrstnega reda kandidatov na listi v Svobodi sicer še niso razkrili. Prvo mesto na listi naj bi zaupali Merlu, a je ta danes v izjavi za medije dejal, da ga o tem še niso obvestili.
"Če bom res nosilec liste, bo ta lista proevropska, trudila se bo za mir, za dobre stvari v svetu. Vsekakor bo pozitivna konotacija v tem precej nejasnem svetu, ko nekje prevladujejo vojni bobni, vojne investicije. Prepričan sem, da bo naša ekipa maksimalno delala na tem področju, da se vsi po svetu usedejo za zeleno mizo in da poskušamo konstruktivno speljati zadeve," je dejal.
Na listi bodo ob njem in evropski poslanki Jovevi še poslanci Svobode Sluga, Tamara Vonta in Uroš Brežan, predsednik strankinega podmladka Matej Grah, minister za obrambo Šarec ter državna sekretarja v kabinetu predsednika vlade Volk in Maša Kociper.
Šesterico izmed navedenih kandidatov so organi stranke že potrdili, medtem ko morajo za trojico Sluga, Volk in Šarec to še storiti. Tako tudi še ne razkrivajo mest, ki jih bodo zasedli. Je pa Šarec dejal, da v "Svobodi vedno vemo, kje nam je mesto".
Po nekaterih informacijah naj bi sam utegnil zasesti zadnje mesto. O tem, ali se je sam uvrstil na listo, potem ko je soglasje h kandidaturi umaknil evropski poslanec Klemen Grošelj, pa je dejal: "Že v vojaškem smislu je znano, da je presenečenje temelj uspeha. In seveda je politika polna presenečenj in zato je stranka tudi želela nekoliko držati zadeve do današnjega dne."
Golob: Dregnili smo v "desetletna osja gnezda".
Golob se je sicer v svojem današnjem nagovoru med drugim spomnil začetkov Gibanja Svoboda, ki da so bili težki, in na zmago stranke na volitvah v DZ. Po njegovih besedah so namreč vodenje države prevzeli v "najtemnejših časih slovenske demokracije" in zatem uspeli doseči, da se "danes nihče več ne sprašuje o svobodi, ampak jo danes živimo". "To je tisto, za kar se je bilo vredno boriti," je prepričan.
Izpostavil je še, da od prvega dne izzivajo najtežje naloge. Da je temu tako, so se še posebej zavedli, ko se je ob napovedih reform po njih "usulo z leve in desne", saj da so dregnili v "desetletna osja gnezda".
"Včasih, ko poslušam medije, uspejo še mene prepričati, da v resnici nismo kaj dosti naredili v teh dveh letih. In potem si vzamem v roke zvezek in si pogledam, kaj je bilo zastavljeno in kaj je bilo narejeno," je dejal in dodal, da je neizmerno ponosen na to, kar je Gibanju Svoboda uspelo v dveh letih, pa tudi na ministre, poslance, člane lokalnih odborov in podpornike stranke.
Med uspehi je naštel gospodarsko rast v Sloveniji, nizko stopnjo brezposelnosti, investicije v raziskovanje, znanost in infrastrukturo ter visok ugled Slovenije. "Vse kar počnemo, počnemo, ker želimo spreminjati svet na boljše," je dejal.
"Danes se bližamo prelomnici, kjer se lahko vsi sprašujemo v kakšni Evropi želimo živeti," je opomnil. Poudaril je, da Slovenci ne smemo podcenjevati vloge, ki jo moramo imeti v Bruslju, zato je tako pomembno, koga tja pošljemo in s kakšnimi nameni. Njegova izkušnja iz Bruslja pa da je enostavna - če prihajaš z iskrenimi nameni, verjameš v evropski vrednoti enotnost in solidarnost ter imaš znanje, je Slovenija lahko tista, ki vpliva na to, kam se premika Evropa.
Današnjega festivala stranke se sicer udeležuje več kot 1000 članov in simpatizerjev Gibanja Svoboda, prisotna je tudi večina poslancev in ministrov stranke. Prav tako dogodku prisostvujeta novi generalni sekretar stranke Rok Marolt, ki je funkcijo nastopil v petek, in tudi njegova predhodnica Vesna Vuković. V uvodnem delu, ki so ga ob izpadu elektrike sicer zaznamovale predvsem tehnične težave, so zbrane nagovorili tudi vsi trije podpredsedniki Svobode, in sicer ministra in podpredsednika vlade Klemen Boštjančič in Matej Arčon ter poslanka Sara Žibrat.
