Posebna komisija zaradi racije na Peršmanovi domačiji

Kot poroča avstrijska radiotelevizija ORF, se bo komisija prvič sestala v petek. Izvedla naj bi ankete, na podlagi katerih bi pripravila oceno policijske operacije ob upoštevanju zgodovinske dimenzije. Končno poročilo komisije naj bi vsebovalo tudi morebitna priporočila.

Poročilo o sporni raciji naj bi pripravila do konca septembra. Če ji to ne bo uspelo, želi avstrijski notranji minister Gerhard Karner vmesno poročilo, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

"Notranje ministrstvo in policija se zavzemata za sodobno in potrebno kulturo spominjanja v Avstriji. Dejanja policije na krajih nacističnih grozodejstev morajo zato temeljiti na posebni občutljivosti in zavesti o zgodovinski odgovornosti policije in države," je pojasnil Karner.

Komisijo bo vodil šef pravnega oddelka na notranjem ministrstvu Mathias Vogl. Udeležencev v odmevni policijski akciji na Peršmanovi domačiji, v kateri je 27. julija sodelovalo več kot 30 pripadnikov policije, med njimi člani posebnih enot, helikopter, droni in enota s službenimi psi, ni v komisiji, je za agencijo APA pojasnil govornik ministrstva.

Komisijo med drugim sestavljajo kuratorka muzeja pri Peršmanu Lisa Rettl, predsednik Zveze koroških partizanov Milan Wutte in predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost pri uradu avstrijskega kanclerja Bernard Sadovnik.

Sadovnik, sicer potomec družine, katere člane so na Peršmanovi domačiji aprila 1945 pobili nacisti, je za ORF dejal, da sedaj ne gre za vprašanje zadoščenja, temveč za to, da bi prišlo do jasnih odgovorov, v nadaljevanju pa do ustreznih posledic. Podpredsednica Društva Peršman Eva Hartmann pa je izpostavila, da je pomembno, da komisija takoj začne delati in da se čim prej razjasnijo okoliščine, ki so privedle do racije.

Racija odmeva tudi zato, ker je potekala na enem ključnih spominskih mest koroških Slovencev. Tam so 25. aprila 1945 nacistične enote umorile enajst članov družin Sadovnik in Kogoj, danes pa na tem kraju deluje muzej, ki se posveča ohranjanju spomina na nacistično nasilje, raziskovanju zgodovine odpora ter prenosu antifašističnih in demokratičnih vrednot na prihodnje generacije.

Policija je zaradi incidenta tarča številnih kritik, zlasti iz vrst koroških Slovencev.

Slovenija je po incidentu izrazila pričakovanje, da bodo pristojni organi dogajanje raziskali ter podali pojasnila o razlogih, poteku in posledicah akcije. Zunanje ministrstvo je zaradi operacije na pogovor poklicalo veleposlanika Avstrije in avstrijskemu zunanjemu ministrstvu posredovalo diplomatsko noto.