Umrl je legendarni Lojze Slak

Ko je Lojze dopolnil petnajst let življenja je s harmoniko že igral na porokah. Bilo jih je zelo veliko in kasneje je večkrat povedal, da so bile prav poroke njegova najboljša glasbena šola. Na porokah je igral predvsem sam ali pa s triom Lojzeta Slaka (priložnostno).

 

Za njega je bilo najbolj pomembno leto 1957, saj je prvič nastopil na javni radijski oddaji »Pokaži, kaj znaš!« kot samostojni godec. S svojim igranjem je prepričal tako strokovno javnost kot preproste laike. Leta 1959 je nastal ansambel bratov Slak, v kvartetu je brat Tone igral trobento, Matija klarinet, Stane bas, Lojze pa harmoniko, v takšni zasedbi so bratje igrali dobra tri leta. Matija in Tone pa sta morala nato k vojakom in tria je bilo konec. Lojze pa ni miroval in je bil kljub temu v tistem času zelo uspešen. Leta 1964 pa se je Lojze Slak spoznal s pevsko skupino Fantje s Praprotna. To so fantje iz Selške doline, ki so kmalu po srečanju s Slakom postali člani njegovega ansambla. Tako je nastal ansambel ansambel Lojzeta Slaka.

 

Po koncu ansambla bratov Slak se je Lojze preselil v Ljubljano in si tam poiskal delo. Bil je šofer pri podjetju Petrol, tapetnik v tovarni pohištva – Hoja. S pridnim, vztrajnim in prizadevnim delom pa je prišel vse do komercialista in nato šele odšel v zaslužen pokoj.

 

Leta 1961 se je Lojzetu in ženi Ivanki rodil prvi sin Slavko, čez šestnajst let pa še drugi sin Robert. V sedemdesetih letih se je Slakova družina preselila iz ljubljanskih Dravelj v novo hišo v Šentvidu pri Ljubljani. Kot Dolenjec si je na Trški gori postavil tudi svoj vinograd, kjer je prideloval sortni cviček, za katerega je na novomeškem festivalu cvička dobil že kar lepo število nagrad.

 

Sivec o Slaku: Znal se je približati ljudski pesmi in slovanski duši

 

Vest o smrti slovenskega narodnozabavnega glasbenika Lojzeta Slaka odmeva tako v glasbenih krogih kot v splošni slovenski javnosti. Pisatelj Ivan Sivec, avtor knjige o Slaku z naslovom En godec nam gode, je za STA dejal, da je Slak po avtorski plati eden najboljših skladateljev, ki se je znal približati ljudski pesmi in slovenski duši.

Po Sivčevih besedah je umrl godec, ki je naredil največ za diatonično harmoniko na naših tleh. Pred Slakom je bilo to glasbilo, ki ga na radiu sploh niso sprejemali, je pojasnil. Slak in mnogi drugi za njim pa so naredili iz nekdanje "lesene škatle" povsem enakovredno glasbilo vsem drugim.

Sivec je še spomnil na Slakovo napoved: "Ko ne bom več igral, bom pa umrl." Po Sivčevih besedah je Slovenija sicer izgubila človeka, za njim pa je ostala glasbena dediščina, v kateri se bodo slovenski godci napajali še stoletja.

Bas kitarist Alen Steržaj iz skupine Big Foot Mama pa je Slaka označil za steber slovenske narodnozabavne glasbe ter simbol njene dolenjske zabavljaško-melanholične verzije. Skupini je nudil vzor v tem, da je igral do zadnjega, saj "do smrti ni odložil harmonike v kot; temu mi pravimo "rock and roll", je poudaril Steržaj.

Sodelovanje jim je po Steržajevih besedah predstavljajo izziv, saj je še pred 20 leti veljalo, da sta rock in narodnozabavna glasba nezdružljiva, saj je slednja veljala za glasbo naših staršev in starih staršev. "Mi pa smo prepoznali kvaliteto v glasbi Lojzeta Slaka ter smo si neobremenjeni s predsodki želeli skupaj narediti premik na glasbeni sceni". To se je, kot je poudaril, tudi obneslo, saj je sodelovanje postalo zelo odmevno.

Leta 2005 je namreč Big Foot Mama v dvorani Gospodarskega razstavišča v Ljubljani obeležila 15. obletnico delovanja, za največje presenečenje pa je poskrbel prav Ansambel Lojzeta Slaka s priredbo komada Neki sladkega v narodnozabavni verziji. Spektakel je izšel na dvojnem albumu 15 let BFM v živo z gosti. Marca 2008 pa je padel še en mejnik, prvič se je zgodilo, da sta rock bend in narodnozabavni ansambel nastopila skupaj na istem odru v istem komadu, kar sta Big Foot Mama in Ansambel Lojzeta Slaka storila na podelitvi Viktorjev v pesmi Pomlad. Steržaj je še poudaril, da je bil Slak takoj pripravljen sodelovati z njimi ter da je omenjeni pesmi uvrstil tudi na svojo ploščo, kar si skupina šteje v čast.

Lojze Slak je umrl danes ponoči v 80. letu starosti. Slaku in njegovemu ansamblu gre pripisati zasluge za to, da je slovenska narodnozabavna glasba postala znana tudi v mednarodnem prostoru. V zadnjih letih se je Slak s svojimi nepričakovanimi potezami in koncertnimi nastopi skušal približal tudi mlajšim poslušalcem, ki za narodnozabavno glasbo niso imeli posluha. Slak je znan tudi po tem, da je izpopolnil diatonično harmoniko s šestim gumbom za igranje basov in "Slakovim" gumbom za desno roko.

Iz občine Mirna Peč so sporočili, da bo žalna knjiga za pokojnim Lojzetom Slakom odprta v občinski sejni danes od 12.30 do 19. ure ter še v petek od 8. do 19. ure.