Po Kučanovih besedah se bomo marca odločali o tem, ali želimo politiko, ki gradi, ali takšno, ki ruši. Klakočar si ob tem želi zlasti visoke volilne udeležbe.

Kučan si želi, da bi na volitvah državljani izbrali politiko, ki se zaveda, da smo skupnost, človeška, nacionalna, državljanska, ki je med seboj povezana, med seboj odvisna in tudi odgovorna za prihodnost.

Gibanje Svoboda

Kritičen je bil do politike, ki ne zna pohvaliti, kar je bilo narejenega dobro, ki je v svoji komunikaciji groba in ki ruši pravno državo. Med drugim je posvaril pred nespoštovanjem institucij, ki da je bolezen, ki se širi med ljudmi. Začela pa se je, ko je prvi politik pravosodje označil za krivosodje.

»V politiko greš, da bi delal za ljudi, da bi spremenil stvari. Na koncu pa iz sebe ves čas brišeš blato, s katerim te drugi obmetavajo. Bom pa rekla, da sem do sedaj že doživela v politiki marsikaj in da so me te izkušnje tudi utrdile kot človeka,« je dejala Klakočar Zupančič.

Ob oceni iztekajočega se mandata je dejal, da se mu zdi največji dosežek koalicije to, da je življenje kolikor toliko normalizirano, da se ni treba bati stvari, "zaradi katerih smo kolesarili". "Treba se je pa bati, da se vrnejo. Ampak to ne more biti dovolj močna mobilizacijska parola, da bo ljudi pripeljala na volišča," je opozoril.

Več je bilo narejenega na področju socialne države, manj na področju pravne države, meni. Vlada se je lotila tudi sistemskih sprememb, ki pa jih navadni državljani ne vidijo. "Mi vidimo, ali lahko pridemo do zdravnika in koliko moramo čakati, če je potreben specialistični pregled," je bil jasen.

Gibanje Svoboda

Podobno je pri davčni politiki, ko se ljudje sprašujejo, ali so vsi ti davki potrebni. A brez tega, da smo solidarna družba, nismo skupnost, če nismo skupnost pa smo v kakofoniji sodobnega sveta in ob apetitih po polaganju rok na slovensko ozemlje ranljivi. Prav tako je skupnost po njegovih besedah nujna za ohranjanje javnega dobrega na vseh področjih, sicer ne moremo govoriti o samooskrbi države s hrano, vodo, energijo kot političnih prioritetah.

Po njegovem prepričanju se je torej treba vprašati, ali funkcije, ki jih ima država, lahko uresničuje brez tega, da bi vsi skupaj, vsak po svoji možnosti, prispevali v proračun. Izpostavil je, da bi se vlada sicer lahko lotila tudi obdavčenja premoženja.

Oba sta poudarila pomen mobilizacije volivcev. Kot je dejala Klakočar Zupančič, je vedno približna četrtina tistih, ki "preveč gledajo na temno stran", vidijo vse slabo in širijo sovraštvo, spodbuditi pa je torej treba preostale tri četrtine, da se odpravijo na volišča in odločajo o svoji prihodnosti.

Dotaknila sta se tudi kritike opozicije, ki po besedah Kučana sledi korakom ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Klakočar Zupančič pa je na napovedi poslanca SDS Žana Mahniča o tem, da bodo, če pridejo na oblast, ustanovili urad za deportacije, v izjavi pred srečanjem dejala, da močno dvomi, da bi bil ta urad namenjen preganjanju nezakonitih migracij.

Gibanje Svoboda

Po njenem mnenju bi šlo za krinko, skozi katero bi "izvajali pritisk in nasilje tudi nad lastnimi državljani, vsemi tistimi, ki se ne bi upognili pod njimi, ki se z njimi ne bi strinjali in bi to tudi na glas povedali". "To nasilje smo že doživeli in če se da oblast še enkrat v roke takšni skupini, bo to nasilje samo večje," je prepričana.