UKC Maribor: Anonimke, polne čakalnice in dodatna zaposlitev 600 ljudi

Člani sveta UKC Maribor so se na včerajšnji seji seznanili z načrtom vršilca dolžnosti direktorja zavoda Janeza Lavreta, da se v prihodnjih desetih letih dodatno zaposli okoli 600 ljudi, od tega 190 zdravnikov in 210 medicinskih sester. A, kot so poudarili, številke niso dovolj, ampak so potrebni konkretni koraki v tej smeri.

Lavre v načrtu reševanja kadrovske problematike v Univerzitetnem kliničnem centru Mariboru do leta 2026, ki ga je moral pripraviti na lansko zahtevo sveta zavoda, med drugim predvideva dodatno zaposlitev 191 zdravnikov specialistov, 165 diplomiranih medicinskih sester, 48 srednjih medicinskih sester, 43 novih delavcev v zdravstveni administraciji, 34 farmacevtov in 31 radioloških inženirjev.

Do teh številk so po besedah Lavreta prišli na podlagi preučitve dejanskih potreb in Modre knjige standardov in normativov zdravnikov in zobozdravnikov, saj je obstoječa sistemizacija UKC Maribor zastarela in ne ustreza trenutnim razmeram.

Člani sveta zavoda so predlagane številke načeloma potrdili, a so pogrešali strategijo, kako bodo v UKC Mariboru do teh dodatnih kadrov prišli, še posebej glede na to, da zdravnikov na trgu primanjkuje.

Po besedah strokovne direktorice Darje Arko računajo predvsem na specializante, zato so se med drugim tesneje povezali z obema medicinskima fakultetama. Ministrstvu za zdravje pa so predlagali, da dovoli prihod večjega števila zdravnikov iz tujine, predvsem s področja anesteziologije in radioterapije. "Ves čas objavljamo razpise za prosta delovna mesta, a se ne javi toliko ljudi, kot bi želeli. Tudi specializacij si želimo več, a jih ne dobimo," je povedala.

Po besedah predsednice sveta zavoda Vlaste Kovačič Mežek so predlagane številke dobra podlaga za nadaljnje postopke. Verjame, da bodo prvi ukrepi vidni že v finančnem načrtu za leto 2017.

Kritična sta bila predvsem člana sveta zavoda Ljubo Germič in Stanislava Naterer. "Nedopustno je, da se zadeve prelaga s seje na sejo, kriza pa je na vseh koncih in krajih. Vedno znova opozarjamo na nujnost takojšnjega ukrepanja, a se nič ne zgodi, nas pa obtožujete, da preveč pritiskamo na vas," je dejala slednja.

Še posebej je bila, tako kot tudi drugi člani sveta zavoda, ogorčena nad pismom, ki so ga iz UKC Maribor poslali ministrici za zdravje. V njem naj bi se pritoževali nad domnevno prevelikimi zahtevami nekaterih članov sveta zavoda, po neuradnih navedbah naj bi celo pritiskali k menjavi kritične Natererjeve.

Pomočnik direktorja Milan Soršak je pojasnil, da je pismo nastalo v času, ko so bile njihove strokovne službe zasute s pripravami gradiva za dve zaporedni seji sveta zavoda decembra. Kot je dejal, se vsi trudijo, da bi zadostili zahtevam sveta zavoda, a se jim vedno znova nalaga dodatne zadolžitve, hkrati so vedno le kritike. Poudaril pa je, da niso predlagali zamenjave članov sveta zavoda.

Po mnenju večine članov sveta zavoda je to še en dokaz kritičnih razmer znotraj UKC Maribor. Včeraj so tudi obravnavali anonimno pismo mladih zdravnikov, v katerem ti opozarjajo na domnevno šikaniranje in izkoriščanje s strani starejših zaposlenih in druge nepravilnosti. Mnenja o tem, kako resno jemati ta dopis, so bila v svetu zavoda deljena, saj iz pisma ni jasno, na katerih oddelkih naj bi se te nepravilnosti dogajale.

Po besedah Arkove so se o tem pogovorili s predstojniki oddelkov in jih pozvali, naj opozorijo vse zaposlene na ustrezno komuniciranje in obravnavanje mlajših kolegov. Spomnila je še, da imajo že od leta 2015 vzpostavljen sistem za poročanje o neželenih dogodkih, ki jih sproti rešujejo, če ne drugače, z mediacijo.

Člani sveta zavoda so glede na splošno stanje v UKC Maribor vztrajali, da se takšnih pisem, pa čeprav so anonimna, ne sme pometati pod preprogo. Zato so pozvali vodstvo zavoda, da opravi analizo razmer, v kakršnih delajo mladi zdravniki, in nato sprejme ustrezne sistemske ukrepe.

Kritični so bili tudi do vzpostavljenega sistema nabav materialnih sredstev in zahtevali časovno opredeljene ukrepe in redno poročanje o načrtovanih ukrepih, s katerimi bi lahko zmanjšali stroške na tem področju.

Čakalne dobe v UKC Maribor se medtem povečujejo. Člani sveta zavoda so se včeraj strinjali z načrtovanim nadaljevanjem dodatnega programa za skrajševanje čakalnih dob, ki jih dodatno financira ministrstvo za zdravje, na področju invazivne kardiologije in ortopedije. V zadnjih dveh mesecih so v okviru tega programa izvedli 15 odstotkov več posegov od rednega programa in s tem zmanjšali število čakajočih za 13 odstotkov.