UKC Ljubljana predaja odločitev o usodi otroške srčne kirurgije v druge roke

Iz UKC Ljubljana so namreč v ponedeljek ministrstvu za zdravje in Zdravniški zbornici Slovenije sporočili, da zahtevam mednarodnih standardov za zagotavljanje varnih storitev na področju izvajanje programa otroške srčne kirurgije trenutno ne morejo slediti.

V Sloveniji namreč trenutno ni izšolanih otroških srčnih kirurgov, ki bi lahko tvorili ekipo stalnih operaterjev. Prav tako se na leto izvede v UKC manj operacij na otroških srcih od zahtevanih minimalnih pogojev, to je najmanj 250 operacij letno.

"Zato je po naši skrbni presoji trenutno edina smiselna odločitev, da izvajanja programa otroške srčne kirurgije ustavimo do dokončne odločitve," menijo v UKC, pri čemer si želijo skupne končne odločitve o usodi programa z ministrstvom in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Kot možnost pa navajajo tudi ohranitev otroške srčne kirurgije v Ljubljani. Zato so poiskali partnersko institucijo, ki bi v UKC Ljubljana s svojimi operaterji redno zagotavljala izvajanje operacij tako za slovenske otroke kot tudi za otroke iz širše regije. Obenem bi izobraževali slovenske zdravnike, ki naj bi pozneje samostojno nadaljevali delo v okviru UKC. A tudi pri tem poudarjajo, da je treba sprejeti širši konsenz.

Strokovni direktor UKC Ljubljana Sergej Hojker je včeraj ocenil, da ukinitev programa ne bi bila najboljša rešitev, a da želijo širši konsenz o usodi programa. "To, kar smo delali zadnji dve leti, smo delali po naši presoji, zdaj pa je čas, da se odločimo širše," je dejal in dodal, da je program varen.

Zaustavitev programa otroške srčne kirurgije je med drugim predlagala mednarodna komisija, ki je opravila zunanji strokovni nadzor nad programom. Komisija je ugotovila, da je bila varnost bolnikov v okviru programa med letoma 2007 in 2014 resno ogrožena. Zaradi odsotnosti dokumentacije, ki je vodstvo UKC ni posredovalo komisiji, pa so rezultati umrljivosti in obolevnosti morda zelo izkrivljeni, je opozorila komisija.

Med drugim je komisija ugotovila, da bi bilo mogoče preprečiti smrt štirih bolnikov, ki so jih v okviru programa operirali v letu 2012. V tem letu naj bi sicer operirali še 12 bolnikov, katerih dokumentacije pa komisija ni prejela.

Pobudo UKC po iskanju konsenza glede otroške srčne kirurgije na zdravniški zbornici podpirajo. Po besedah predsednika zbornice Andreja Možine je konsenz možno doseči v kratkem času, s tem pa bi se izognili začasni zaustavitvi programa.

"Če konsenza ne bo in se program ne bo mogel obdržati v Sloveniji, bo vse skupaj mnogo, mnogo dražje za slovenski zdravstveni sistem in ni nujno, da bo tudi najbolj varno za slovenske otroke, ki jih bo treba voziti v oddaljene centre," je še opozoril Možina.

Ukinitev programa bi namreč pomenilo, da bi vse slovenske otroke s prirojeno srčno napako operirali v tujini, s čimer bi se zvišali stroški Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Ena operacija v tujini stane okoli 36.000 evrov, generalni direktor zavarovalnice Samo Fakin pa ocenjuje, da bi ZZZS stalo okoli pet milijonov evrov na leto, če bi vse otroke iz Sloveniji napotili na operacije srca v tujino.

V letu 2012 je ZZZS na zdravljenje v tujino napotil devet otrok, v letu 2013 pet, v letu 2014 pa že 60 otrok. V letošnjem letu je do 30. septembra na zdravljenje v tujino odšlo 20 otrok. To je sicer le za del srčnih operacij, ki so bile potrebne, in da se je del operacij izvajal pri nas.

Po Fakinovem mnenju bi bilo smotrno se povezati s sosednjimi državami, denimo s Hrvaško in Srbijo, da bi oblikovali skupno otroško srčno kirurgijo. "Ni pomembno, kje bo ta srčna kirurgija, ali na Hrvaškem ali v Srbiji. Pomembno je, da je kakovostna in da deluje," je dodal.

O poročilu zunanjega nadzora in dopisu UKC bo že v sredo razpravljal zdravstveni svet, ki je posvetovalno telo ministrice za zdravje. Vsebinsko pa na ministrstvu dopisa UKC niso komentirali.

Polemike okoli otroške srčne kirurgije v UKC Ljubljana so se sprožile leta 2012, potem ko je v javnost prišla informacija o honorarjih izraelskemu kirurgu Davidu Mishalyju. Izkazalo se je tudi, da je Mishaly v Ljubljano prihajal operirati le za nekaj dni na mesec, zaradi česar je pozneje deset zdravnikov intenzivistov podalo ugovor vesti.

Mishaly je sicer prišel v UKC leta 2007, po odhodu Vladimirja Sojaka. Z Mishalyjem so se tudi dogovorili, da bo usposabljal mlade otroške srčne kirurge. A je še danes UKC brez svojega srčnega kirurga. Eden od izobražujočih se kirurgov Janez Vodiškar se je odločil oditi v Nemčijo, drugi Robert Blumauer pa je sledil Mishalyju v Izrael. Mishaly več od leta 2012 več ne operira v Ljubljani.