UKC Ljubljana lani z 22 milijonov evrov izgube

Svet zavoda je sicer včeraj sprejel poslovno poročilo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, so kljub težkim pogojem poslovanja obravnavali več bolnikov, kot jih je bil Zavod za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije (ZZZS) pripravljen plačati. Ob tem so poudarili, da bi v primeru, da bi prejeli plačila za vse obravnave, v letu 2013 poslovali s pozitivnim poslovnim izidom.

Lani je imel UKC Ljubljana 424,3 milijona evrov prihodkov, kar je 6,2 odstotka oziroma 27,8 milijona evrov manj kot leto prej in 446,3 milijona evrov odhodkov, oziroma 2,4 odstotka ali 11 milijonov evrov manj kot leta 2012, so zapisali v sporočilu za javnost.

Leta 2013 so sicer v zavodu v primerjavi z letom prej znižali stroške porabljenega materiala vseh vrst za 2,9 milijona evrov, kljub večjemu obsegu opravljenih zdravstvenih storitev ter zvišanju DDV. Izgubo zavod tako pripisuje posledici zniževanja cen zdravstvenim storitvam, spremembi načina obračuna zdravstvenih storitev, podcenjenosti nekaterih zdravstvenih programov, neplačanega programa, ki ga je UKC Ljubljana izvedel v korist bolnikov, pa tudi vključitvi polovičnega zneska odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah zaposlenih s pripadajočimi obrestmi, ki se bo sicer izvedla šele v letu 2014.

Na kliničnem centru so lani obravnavali več pacientov, kot jih plača ZZZS. "Opravljenih je bilo 1.188.119 zdravljenj in pregledov," so zapisali. Decembra 2013 je imel tako UKC Ljubljana 2179 bolniških postelj, v bolnišnični obravnavi se je lani zdravilo 100.622 pacientov, povprečna ležalna doba je bila 5,5 dni. Opravljenih je bilo 756.657 obiskov v specialistično ambulantni dejavnosti. "Dosežki uvrščajo UKC Ljubljana med najsodobnejše evropske bolnišnice in bolnikom omogočajo primerljivo zdravljenje," so poudarili na UKC Ljubljana.

V. d. generalnega direktorja bolnišnice Simon Vrhunec je ob tem pojasnil, da so bili strani zunanjega okolja postavljeni pred dilemo ekonomske koristi ali koristi za paciente. "Odločili smo se za slednje in se na ta način pozicionirali kot inštitucija upanja in zaupanja za slovenske paciente," je dodal.

Za enak obseg in kakovost zdravstvenih storitev bo po Vrhunčevem mnenju treba nameniti več sredstev. "Ali pa nasprotno, če ne želimo namenjati za zdravstveno varstvo primerljivega obsega sredstev kot druge razvite države, se bo potrebno sprijazniti z manjšim obsegom in kakovostjo obravnave. To je izrecna naloga politike," je povedal.

Na neobvladljive posledice ukrepov, ki jih je sprejelo ministrstvo za zdravje oziroma vlada v zadnjih letih opozarjajo tudi člani poslovnega odbora UKC Ljubljana. "Ministrstvo za zdravje od zdravstvenih zavodov pričakuje uravnoteženo poslovanje, kar kaže na to, da bo UKC Ljubljana nekaterim pacientom moral zapreti vrata. To dejansko pomeni podaljševanje čakalnih dob, skrbeti pa nas mora tudi padec kakovosti in varnosti obravnave pacientov," so prepričani.

"UKC Ljubljana v dobro bolnikov pričakuje sistemske ukrepe vlade oziroma zdravstvenega ministrstva, če želimo, da se dostopnost, varnost in kakovost zdravstvenih storitev ne bodo poslabšali," še piše v sporočilu.

Zavod se je sicer lani uvrstil med finaliste in v ožji izbor za nagrado Republike Slovenije za poslovno odličnost ter pridobitev mednarodnega EFQM certifikata "Prepoznani v odličnosti" - štiri zvezdice.