Tudi Banka Slovenije je 30-letnica

"Z zakonom o Banki Slovenije se urejajo temelji denarnega sistema in centralno bančno poslovanje v republiki, s čimer se uresničuje odločitev o lastnem denarnem sistemu in samostojni centralni banki v republiki." To so po pojasnilih Banke Slovenije besede, s katerimi je takratni predsednik vlade Lojze Peterle na seji 25. junija 1991 pojasnil pomembnost ustanovitve slovenske centralne banke.

Slovenija je z ustanovitvijo lastne centralne banke prevzela ključne vzvode za vodenje denarne politike: skrb za lastno valuto, stabilno raven cen in zagotavljanje stabilnosti v bančnem sistemu.

Kot so zapisali v osrednji slovenski bančni ustanovi, je bilo takratno gospodarsko okolje zaznamovano s posebnimi okoliščinami. Prevladovala je visoka inflacija ter gotovinske in devizne omejitve, urejala se je razdružitev od Narodne banke Jugoslavije. V takšnih okoliščinah se je priprava na izdajo začasne gotovine v obliki vrednostnih bonov začela že zelo zgodaj.

Za tiskanje je bil uporabljen papir, ki je ostal od vstopnic za olimpijske igre v Sarajevu. Zato imajo vrednostni boni vodni tisk snežinko. Slovenci smo dinarje v vrednostne bone lahko zamenjali že 9. oktobra, to je dan po tem, ko se je iztekel dogovorjeni trimesečni moratorij na izvajanje sprejetih osamosvojitvenih zakonov.

Dan prej pa so v Banki Slovenije poskrbeli za oskrbo finančnih institucij s potrebno količino bankovcev. Poleg oskrbe z gotovino so morali povsem na novo vzpostaviti in organizirati delo na področju centralnega bančništva v novi samostojni državi.

"Naša ključna naloga ni bila samo zagotoviti primerno količino bankovcev nove valute, ampak tudi poskrbeti, da bo ta valuta močna in stabilna ter sprejeta v tujini. Tako je bila ena od pomembnejših odločitev sprejetje tečajnega razmerja, ki je bil določen pri 32 slovenskih tolarjev za eno nemško marko. Hkrati je bilo treba na novo vzpostaviti nadzor nad bankami, svojevrstna naloga pa je bilo tudi v marsičem predrugačiti delo zaradi prehoda na tržno gospodarstvo," so pojasnili.

Naloge, ki so jih takrat uspešno opravili v Banki Slovenije, jim z mnogimi, ki so jim sledile, danes omogočajo, da skupaj z drugimi centralnimi bankami vodijo denarno politiko evrosistema. "S tem zagotavljamo stabilno rast cen v celotnem evrskem območju, kar okoli 340 milijonom prebivalcev zagotavlja spodbudno okolje za ustvarjanje življenjskih in poslovnih ciljev," so navedli.

Banka Slovenije sodeluje tudi pri vzdrževanju regulatornega okvira, v katerem poslujejo finančne institucije, z drugimi centralnimi bankami evrosistema pa si delno deli tudi nadzor nad poslovanjem bank in hranilnic.

"V zadnjih letih se je naš mandat dodatno razširil. Naša pristojnost je tako med drugim skrb za stabilen finančni sistem: z ukrepi makrobonitetne politike naslavljamo tveganja, ki bi lahko ovirala njihovo posredniško funkcijo. S tem prispevamo k stabilnemu ekonomskemu okolju ter prebivalcem in podjetjem omogočamo, da uresničujejo svoje življenjske in poslovne cilje," so še pojasnili v Banki Slovenije.