Rovanšek je na predstavitvi napredovanja tehnične preiskave omenjene nesreče dejal, da je zoper pilota potekal inšpekcijski postopek. Ugotovili so, da mi je bila izdana odločba o prepovedi in napotitev na zdravniški pregled, vendar pa pilot te odločbe ni prejel in je ni podpisal.
Ob tem je pojasnil, da cilj tehnične preiskave nesreče ni ugotavljanje krivde, temveč ugotavljanje napak na sistemu, ki so privedle do nesreče, ter izboljšanje varnosti. Trenutno je pripravljen osnutek končnega poročila, ki ga bodo v vpogled dobili vsi udeleženci nesreče in bodo lahko podali svoje komentarje. Končno poročilo bo objavljeno septembra.
Po Rovanškovih besedah so v preiskavi do sedaj med drugim ugotovili, da sta bila balon, ki ga je upravljal en pilot, in oprema v nesreči v celoti uničena. Balon je bil opremljen s sedmimi jeklenkami za plin. Ko je trčil v drevo, je prišlo do poškodbe plinske napeljave, sledila pa sta eksplozija in požar.
Po Rovanškovih besedah pilotu med padanjem ni uspelo zapreti jeklenk. Ob tem je pojasnil, da je gibanje balona zanj predstavljajo velik problem, pri trkih pa je bil tudi sam poškodovan. Na kraju nesreče je bil sicer plin zaprt.
O meteoroloških podatkih na dan nesreče je Rovanšek povedal, da so prevladovali pogoji hladne fronte, na Agenciji RS za okolje pa so bili na razpolago vsi možni podatki, ki so izkazovali trenutno vremensko stanje in napovedi. V času vzleta je na območju Barja pihal šibek veter, vidnost je bila okoli 30 kilometrov, iz Ljubljane pa so bili proti zahodu dobro vidni nevihtni oblaki. Nevihte in plohe sta beležili tudi dve meteorološki postaji.
Drastična sprememba meteoroloških pogojev se je pojavila v drugi tretjini leta, je povedal Rovanšek in dodal, da je takrat pilot začel s postopkom zniževanja. Ko se je pojavil veter, se je bistveno povečala hitrost letenja balona, je dejal in pojasnil, da pa je veter večje težave povzročal na višini kot pa pri tleh.
"Vzrok nesreče, ki je preliminarne in ga bomo, ko bo popolnoma zaključena preiskava, predstavili v detajlni predstavitvi, je splet okoliščin," je pojasnil in dodal, da pa se je pilot za ta let odločil sam. Povedal je tudi, da leta ne bi smel izvesti, ker ni imel dovoljenja za opravljanje komercialnih dejavnosti. Po nesreči se je namreč izkazalo, da podjetje Balonarski center, ki je organiziralo omenjeni let, ni imelo potrebnega spričevala letalskega prevoznika, enako kot vsi ostali ponudniki komercialnih poletov z baloni v Sloveniji.
Rovanšek je povedal še, da so v okviru preiskave naredili temeljito analizo poleta s pomočjo GPS podatkov in ogleda kraja nesreče. Poleg tega so dobili še video posnetek občana, ki je nesrečo posnel od trenutka, ko je balon preletel Ižansko cesto.
Najhujša balonarska nesreča v Sloveniji se je zgodila pred enim letom, nekaj pred 8. uro zjutraj v bližini Iga med pristajanjem balona. Na balonu je bilo 32 ljudi, več jih je bilo hudo poškodovanih in so jih prepeljali v različne slovenske bolnišnice. Na kraju nesreče so umrli štirje ljudje, dva pa sta umrla pozneje v bolnišnicah.