Revija Reporter
Slovenija

Tožilstvo želi zaradi izjav o KPK preiskovati Štuheca in Cukjatija

12. mar. 2014 8:36 Osveženo: 10:00 / 09. 8. 2017

Deli na:

Tožilstvo je zoper moralnega teologa Ivana Štuheca in vidnega člana SDS Franceta Cukjatija zaradi izjav, ki sta jih dajala o delu Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), vložilo zahtevo za preiskavo, poročata današnji izdaji časnikov Večer in Delo.

Vodja mariborskega državnega tožilstva Drago Šketa je za Večer potrdil, da je pristojni državni tožilec na preiskovalni oddelek mariborskega okrožnega sodišča vložil zahtevo za preiskavo zaradi suma storitve kaznivega dejanja žaljive obdolžitve državnega organa zoper dve osebi. Po neuradnih, a zanesljivih informacijah časnika bo preiskava stekla zoper Štuheca in Cukjatija.

Slednja sta na lanskih javnih tribunah Zbora za republiko, ki so potekale po objavi poročila KPK glede premoženjskega stanja takratnega predsednika PS Zorana Jankovića in predsednika SDS Janeza Janše ostro kritizirala delo KPK. Ta je zato na tožilstvo podala več predlogov za pregon zaradi suma storitve kaznivega dejanja žaljive obdolžitve, storjenega proti državnemu organu.

Tako Štuhec kot Cukjati v torek zadeve, s katero uradno nista seznanjena, nista želela komentirati, jima pa, če bosta spoznana za kriva, po kazenskem zakoniku grozi bodisi denarna kazen bodisi zapor do pol leta, piše Večer.

Predloge za pregon zoper nekatere osebe, ki so po mnenju KPK storile kaznivo dejanje žaljive obdolžitve, so v KPK utemeljili z besedami, da je to edini primeren, pravni in dostojen način, da se institucija odzove na izrekanje neresničnih in žaljivih obdolžitev na račun državnih organov.

Preden se preiskovalni sodnik odloči o zahtevi za preiskavo, mora zaslišati osumljenca. Če se bo strinjal s tožilsko zahtevo, bo izdal sklep o preiskavi, v nasprotnem primeru pa bo po pisanju Dela o uvedbi preiskave odločal zunajobravnavni senat.

Izjave o delu KPK, zaradi katerih ju je doletela ovadba, sta Štuhec in Cukjati izrekla na javni tribuni v Lenartu konec januarja lani.

Cukjati in  Štuhec sta se odzvala na informacijo, da "je vodja mariborskega državnega tožilstva Drago Šketa za Večer potrdil, da je pristojni državni tožilec na preiskovalni oddelek mariborskega okrožnega sodišča vložil zahtevo za preiskavo zaradi suma storitve kaznivega dejanja žaljive obdolžitve državnega organa zoper dve osebi", domnevno zoper njiju.

"Kot državljana te države, v kateri se rado sklicuje na pravno državo, tako smeva pričakovati od pristojnega ministra za pravosodje in od drugih pravosodnih organov, da bodo sprožili postopek ugotavljanja, kdo daje informacije nepooblaščenim osebam prej kakor prizadetim.

Podpisana danes s presenečenjem in začudenjem bereva, najprej v časopisu Večer, za tem pa v drugih slovenskih medijih, "da je vodja mariborskega državnega tožilstva Drago Šketa za Večer potrdil, da je pristojni državni tožilec na preiskovalni oddelek mariborskega okrožnega sodišča vložil zahtevo za preiskavo zaradi suma storitve kaznivega dejanja žaljive obdolžitve državnega organa zoper dve osebi" (Ivana Štuheca in Franceta Cukjatija).

Ob tem si postavljava vprašanje, ali je to pravna država, da vesoljna slovenska javnost prej zve za domnevno sprožene sodne postopke, kakor pa potencialno vpletene osebe. Kot državljana te države, v kateri se rado sklicuje na pravno državo, tako smeva pričakovati od pristojnega ministra za pravosodje in od drugih pravosodnih organov, da bodo sprožili postopek ugotavljanja, kdo daje informacije nepooblaščenim in v sodni postopek nevpletenim osebam prej kakor prizadetim.

Način sporočanja domnevno kaznivih dejanj v javnost sam po sebi veliko pove o pravni državi."