Tožilstvo naj bi umikalo tožbe zoper Janšo, Kanglerja in druge "težkokategornike"

Ustavni sodniki so julija razveljavili 57. člen zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki je omogočal, da tožilstvo preveri tudi zakonitost premoženja tistih osumljencev, obtožencev in obsojencev kataloških kaznivih dejanj, pri katerih se je predkazenski ali kazenski postopek začel že pred uveljavitvijo zakona. Po sodbi ustavnih sodnikov zakon za nazaj ne sme več veljati, temveč lahko tožilci pod drobnogled vzamejo le premoženje tistih osumljencev, obtožencev in obsojencev, ki so kaznivo dejanje zagrešili po 29. novembru 2011, ko je zakon o odvzemu premoženja začel veljati. S sodbo ustavnih sodnikov je postalo jasno, da bo marsikateri postopek padel.

Na Specializiranem državnem tožilstvu, ki vodi postopke po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, so takoj po prejetju ustavne odločbe začeli pregledovati vse zadeve, ki so v obravnavanju pred sodiščem v Ljubljani. Za časnik Dnevnik so pojasnili, da so že umaknili tiste tožbe, pri katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno pred 29. novembrom 2011. Doslej so tako umaknili skupno devet tožb in eno pritožbo, navaja Dnevnik.

Na tožilstvu konkretnih imen sicer niso navedli. Po informacijah Dnevnika se umik pritožbe nanaša na postopek zoper nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja, med devetimi tožbami pa naj bi bili "težkokategorniki". Glede na čas storitve očitanih kaznivih dejanj je tako mogoče sklepati, da so ali bodo umik tožbe dočakali predsednik SDS Janez Janša in nekdanji prvi mož Intereurope Andrej Lovšin.

Odvetnik družbe Čeferin Andrej Pohar, ki v postopkih po zakonu o odvzemu premoženja zastopa več strank, je za časnik Delo potrdil, da je prejel umik tožbe za nekdanjega direktorja agencije za pošto in elektronske komunikacije Tomaža Simoniča, ki mu je tožilstvo očitalo okoli 175.000 evrov premoženja nezakonitega izvora, ter zoper Marijo, Mateja in Ano Zagožen, dediče nekdaj vidnega člana SDS Jožeta Zagožna, ki se je zaradi očitkov o jemanju podkupnin znašel tudi v postopku v zadevi Patria.

Tožilstvo naj bi dopise o umiku tožb odposlalo na sodišče konec prejšnjega tedna, sodišče pa mora zdaj tožbe posredovati strankam, ki se lahko na umik tožbe tožilstva še pritožijo.

Pohar je za Delo dejal, da še ne ve, ali bodo z umikom tožbe soglašali. Umik od tožbe namreč tožilstvu teoretično še vedno omogoča, da čez čas (denimo ob morebitni spremembi zakona) tožbo ponovno vloži. Po njegovih besedah tožilstvo ob umiku tožbe namreč ni podalo izjave, da se tudi v prihodnje odpoveduje tožbenemu zahtevku. Sam se bo zato s stranko posvetoval o morebitni pritožbi. Pohar namreč ocenjuje, da jima na sodišču dobro kaže ter da je zato na mestu premislek, ali je bolj smiselno počakati na zavrnilno sodbo. Pravnomočna zavrnilna sodba bi namreč pomenila, da tožbe nikakor ne bi bilo mogoče ponovno vložiti.

Na tožilstvu so ob umiku tožb poudarili, da so ves čas delali zakonito, da je ustavno sodišče okrcalo zakonodajalca in da z rednim delom v zadevah po zakonu o odvzemu premoženja ne bodo prenehali. "Še naprej se bodo odrejale finančne preiskave in vlagale tožbe za odvzem premoženja nezakonitega izvora, ob upoštevanju omejitev ustavne odločbe. Bo pa trajalo kar nekaj časa, da se glede števila vloženih tožb vrnemo na tisto raven, ki je obstajala pred ustavno odločbo," so pojasnili za časnik.

Doslej so na tožilstvu vložili 24 tožb zoper 55 fizičnih oseb in osem pravnih oseb, skupna vrednost tožbenih zahtevkov pa je 30,564 milijona evrov. Do danes so sodišča odločila o desetih tožbah, od tega je šest pravnomočnih, od tega ena delno, v eni pa je bila sklenjena sodna poravnava. Ostale so v pritožbenem postopku, navaja Delo.