Gaspetiju tožilstvo očita umor babice, dedka in strica na grozovit ali zahrbten način, za kar je zagrožena kazen najmanj 15 let zapora.
Tožilka Maša Podlipnik je sodišču predlagala, da Gaspetija spozna za krivega in mu izreče najvišjo predpisano zaporno kazen. "Glede na vse okoliščine primera sem prepričana, da je edina primerna in pravična kazen, da mu sodišče za vsako posamezno kaznivo dejanje določi kazen 30 let zapora ter mu izreče enotno kazen dosmrtnega zapora," je predlagala na današnji obravnavi.
Kot je dejala, se zaveda, da tako visoka zaporna kazen v Sloveniji še nikoli ni bila izrečena, vendar meni, da kaznivo dejanje umora še ni bilo izvršeno na tako okruten in grozovit način, kot je to po njeni oceni storil Gaspeti. Ob tem je izpostavila, da so se mu žrtve zaupale, saj so dnevno videvali in si bili blizu.
"Dolgo časa sem razmišljala o tem, kaj bi lahko predstavljajo olajševalno okoliščino, vendar nisem našla nobene. Obdolženi dejanja ni priznal, prav tako tekom celotnega postopka ni pokazal nit najmanjšega obžalovanja," je dejala. Da do sedaj še ni bil kaznovan po njeni oceni ne predstavlja olajševalne okoliščine, saj se po besedah tožilke od vsakega državljana utemeljeno pričakuje, da spoštuje pravni red in se ravna po zakonskih normah.
Nasprotno pa je zagovornik Anže Mlinarič prepričan, da Gaspetiju niso uspeli dokazati nobenega očitanega dejanja, zato je sodišču predlagal izrek oprostilne sodbe.
Kot je dejal v zaključnih besedah, ni namreč nobenega neposrednega dokaza, da bi se obtoženi v času smrti nahajal v bližini žrtev oz. bil odgovoren za njihovo smrt. Med drugim je izpostavil, da noža, na katerem so našli biološke sledi obtoženega, niso primerjali z ranami žrtev, zato po njegovi oceni tudi ne gre zaključiti, da je nož dejansko morilsko orožje.
Sprašuje se tudi, ali gre pri klicih na operativno-komunikacijski center res za glas obtoženega, saj ni bila opravljena analiza glasu. Prav tako po Mlinaričevih besedah ni nič nenavadnega, da so na telefonu našli Gaspetijeve biološke sledi, saj ta ni imel svojega in je redno uporabljal žrtvin telefon.
Med olajševalnimi okoliščinami je Mlinarič naštel Gaspetijevo osebnostno motnjo, njegovo dozdajšnjo nekaznovanost, nenasilno zgodovino, redno izpolnjevanje šolskih obveznosti in "nenazadnje tudi to, da očitana kazniva dejanja, pa čeprav se bo slišalo grobo, niso bilo storjena zoper tretje oziroma z obtoženim nepovezane osebe" in torej ni šlo za povzročitev "splošne nevarnosti".
Predlaga tudi odpravo pripora, saj po njegovi oceni ni izkazana ponovitvena nevarnost. Nasprotno je ocenila tožilka, ki je predlagala podaljšanje pripora do pravnomočnosti sodbe oz. do nastopa zaporne kazni.
Gaspeti se na sodišču ni zagovarjal. Tudi danes je na vprašanje sodnice Marjete Dvornik, ali bo kaj povedal v zaključni besedi, dejal, da ne.
Na današnji obravnavi je sicer kot zadnja priča pred sodišče stopil še izvedenec psihiatrične stroke Peter Pregelj, ki je na podlagi podatkov iz sodnega spisa, zdravstvene dokumentacije in osebnega pregleda Gaspetiju diagnosticiral mešano osebnostno motnjo in neopredeljeno psihotično motnjo. Kot je pojasnil, obtoženi na samo osebnostno motnjo ne more vplivati, lahko pa vpliva na to, kako se bo odražala v odnosu do drugih.