Vrhovno sodišče je Rupnikovo obsodbo, po kateri je bil konec poletja 1946 obsojen na smrtno kazen z ustrelitvijo, po zahtevi za varstvo zakonitosti s strani Rupnikovega vnuka razveljavilo, ker tedanja sodba vojaškega sodišča v nekaterih točkah ni bila obrazložena. Primer se je nato vrnil na prvo stopnjo, sodnik Martin Jančar pa ga je zaradi dejstva, da je Rupnik že pokojen, ustavil.

Sodnik je pri tem obrazložil, da mrtve osebe ni mogoče spoznati za kazensko odgovorno, hkrati pa bi bilo sodišče ob ponovni sodbi postavljeno v absurden položaj, ko bi dejstvo, da je bil Rupnik spoznan za krivega in usmrčen, potencialno saniralo z milejšo sankcijo. Enake namreč že zaradi sodobnih splošnih civilizacijskih standardov ter določb ustave in evropske konvencije o človekovih pravicah ne bi mogli izreči. Prav tako pa ni načina za ustrezno zagotavljanje pravic pokojnega obdolženega v kazenskem postopku.

Tožilstvo se s tem ne strinja in trdi, da v postopku nove sodbe ne gre več za kazenski pregon in do ustavitve postopka ne more priti kot pri rednem kazenskem postopku, je še poročal Dnevnik.