Ustavljen je pregon voznika rešilca, vpletenega v hudo nesrečo na Zaloški

Sodna preiskava suma kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti ni prinesla dokazov o njegovi krivdi, poroča Dnevnik.

Prometna nesreča se je zgodila 29. marca lani nekaj pred 14. uro. Po ugotovitvah policistov je 34-letni voznik vozil specialno vozilo reševalne službe po Zaloški cesti v Ljubljani iz smeri Poti na Fužine proti Kajuhovi cesti. Po skrajnem levem prometnem pasu je pri zeleni luči na semaforju zapeljal v križišče in zavil levo, pri tem pa ni spustil mimo motorja, s katerim se je s sopotnico takrat skozi križišče naravnost v nasprotni smeri pripeljal 29-letnik.

Po trčenju sta motorist in njegova sopotnica padla po tleh in obležala na vozišču. Oba sta med vožnjo uporabljala pripeto zaščitno motoristično čelado, vendar sta v nesreči utrpela tako hude poškodbe, da sta umrla na kraju nesreče. V nesreči se je lažje poškodoval še 25-letni potnik v reševalnem vozilu. Slednje sicer v času nesreče ni bilo na nujni vožnji.

Kot na spletni strani piše časnik Dnevnik, so že ob nesreči nekatere priče navajale, da je motorist že pred usodnim križiščem divjal, v križišče pa naj bi zapeljal z visoko hitrostjo.

Kljub temu so policisti tožilstvu poslali kazensko ovadbo zaradi suma povzročitve kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Vozniku rešilca je po tem členu kazenskega zakonika grozilo do osem let zapora. Na ljubljanskem okrožnem sodišču so uvedli sodno preiskavo, ki pa se je zdaj končala z odstopom od pregona.

Po neuradnih podatkih Dnevnika naj bi na to pomembno vplivalo mnenje sodnega izvedenca cestnoprometne stroke. Ugotovil naj bi, tudi na podlagi posnetkov okoliških kamer, da je motorist, ko je s Kajuhove zapeljal na Zaloško, pospeševal hitrost. Po cesti, na kateri je hitrost omejena na 60 kilometrov na uro, naj bi pripeljal s kar okoli 150 kilometri na uro.

Voznik rešilca tega ni mogel predvidevati - menil je, da ima dovolj časa, da varno zavije na levo, torej še preden bo motorist zapeljal v križišče. Gre za tako imenovano načelo zaupanja, po katerem sme udeleženec v cestnem prometu pričakovati, da bodo vsi udeleženci spoštovali predpise oziroma jih ne bodo tako grobo kršili, kot se je zgodilo v tem primeru, še piše Dnevnik.