Tomšič: Pričakujem ostro kampanjo, v kateri verjetno ne bo šlo brez nizkih udarcev

Analitika sta pred volitvami, ki bodo, kot je danes sporočil predsednik republike Borut Pahor, 3. junija, za STA ocenila tudi delovanje vlade in državnega zbora v iztekajočem se mandatu. Po Tomšičevem mnenju bilo za vlado pod vodstvom Mira Cerarja najbolj značilen velik razkorak med visokoletečimi obljubami in njihovo dejansko realizacijo. "Tako ni bilo nič od 'višjih etičnih standardov', ki jih je Cerar obljubljal pred volitvami 2014," je poudaril Tomšič in dodal, da je bilo tudi raznoraznih afer v tem mandatu prej več kot manj v primerjavi s prejšnjimi vladami.

Da je delovanje vlade zaznamovala neizkušenost vodilne stranke SMC v prvi polovici mandata, pa meni Pribac. Prva polovica je tako minila v nedejavnosti vlade, med "velikimi polji dejavnosti" pa je Pribac izpostavil begunsko krizo, ki ji je vlada po njegovem mnenju dokaj uspešno parirala in vendarle pokazala določeno učinkovitost.

Se je pa koaliciji "svižil" projekt zdravstvene reforme. Poskus bi se lahko po njegovih besedah "iztekel v neko epopejo reformnih prizadevanj, a je izzvenel kot velika priprava na nekaj, kar se bi moralo zgoditi nekoč v prihodnosti". Pribca ob tem tudi čudi poteza vlade, ki je zdravnikom kot zgolj delu javnega sektorja namenila povišanje plač in s tem sprožila spiralo zahtev v javnem sektorju.

To vlado je zaznamovala tudi gospodarska rast, ki v veliki meri ni njena zasluga, meni Pribac, ki pa vladi priznava zasluge za pridobitev nekaterih velikih kapitalskih investicij.

Vprašanje o (ne)uspešnosti vlade pa je po Tomšičevem mnenju stvar perspektive. "Za tiste, ki jim ustreza status quo, je bil vsekakor uspeh vzdrževanje obstoječega stanja. Z razvojnega vidika pa to seveda ni uspeh," je poudaril.

Sistem je namreč po njegovem mnenju še vedno zelo etatističen, z bistveno preveč državne regulative, kar duši individualno iniciativo. Posledica tega je neučinkovitost, kar se zelo očitno kaže na področju zdravstva, pa tudi drugje. Zelo problematična je bila tudi zunanjepolitične usmeritev te koalicije, je dodal.

Vladno koalicijo je po njegovem mnenju družila težnja po ohranjanju statusa quo, čeprav med koalicijskimi strankami ni bilo neke velike harmonije. "Zato so zdržale skupaj skoraj do rednih volitev," je prepričan.

Pribac medtem ocenjuje, da so bili odnosi v koaliciji brez velikih posebnosti glede na pretekle mandate. V prvi polovici mandata je bila sicer "brez odločnega krmarja", nato pa je začela normalno delovati, je dejal.

Opozicija pa je bila po Tomšičevih besedah zelo heterogena, tako da od njih nekega enotnega nastopa ni bilo pričakovati. Levica je po njegovem mnenju pogosto delovala kot nekakšna "rezerva" koalicije, odnosi med desnosredinskima strankama SDS in NSi pa so bili pogosto zelo zaostreni, kar je bila ovira pri njunem skupnem opozicijskem nastopanju.

Pribac pa je spomnil na številne interpelacije, ki jih je opozicija, predvsem SDS, vlagala zoper ministre. Interpelacije, ki so zaznamovale predvsem prvi del mandata, so bile po njegovem prepričanju "v marsikaterem pogledu jalove". Bodo pa v javnosti po njegovem mnenju bolje sprejeta poročila preiskovalnih komisij DZ, za katera Pribac upa, da bodo "udarile močan uvodni akord v volilno kampanjo".

Ta se sicer po njegovem mnenju začenja z nenavadnim mrtvilom, saj nismo priča zelo izrazitim političnim spopadom, a Pribcu se zdi, da gre za "zatišje pred viharjem". Sicer meni, da bodo v ospredju kampanje razprave o zdravstvu, plačah in socialnih temah.

Tomšič pa pričakuje ostro kampanjo, tako na relaciji med obema tradicionalnega političnima blokoma kot na relaciji med "starimi" in "novimi" strankami. Glede na visoko stopnjo ideološke polarizacije in velike osebne zamere med določenimi političnimi protagonisti po njegovem mnenju verjetno ne bo šlo brez nizkih udarcev. Sam bi si sicer želel, da bi bile v ospredju razvojne teme, a glede tega "žal ni prevelik optimist".

Pribac pa si postavlja vprašanje, do kakšne mere bo tudi slovensko kampanjo zaznamovalo vprašanje odnosa do beguncev, islama in manjšin. V okoliških državah so se namreč volitve odločale na teh vprašanjih. V Sloveniji se takšna slika še ne kaže, a to se do volitev še lahko spremeni, meni. "Ob moji oceni, da se desni sredini ne piše ravno najbolje, vidim prav to področje kot tisto, ki prinaša neko spremembo razmerij na političnem prizorišču," je dodal.

"Receptov iz drugih držav ni mogoče preprosto kopirati," pa pravi Tomšič o možnosti, da bi desnica na račun teh vprašanj pridobivala podporo. Po njegovih besedah sicer drži, da večina Slovencev ni naklonjena večjemu obsegu migracij, predvsem tistih iz muslimanskih držav, je pa vprašanje, kako aktualna bo ta tematika na volitvah.