Tomšič: Nove stranke ne bodo uspele, če jih bodo volivci videli kot nekakšne marionete

V zadnjih mesecih, še aktivneje pa v času po referendumu o noveli zakona o zakonski zvezi, se v slovenskem političnem prostoru pojavljajo nove politične pobude. Bojanu Dobovšku, ki je morebitno ustanovitev stranke, ki bi nastala iz zavoda Dobra država, napovedal decembra, se je po razglasitvi izidov omenjenega referenduma pridružil vodja koalicije Za otroke gre Aleš Primc. Zlasti na desnici pa po številu prebujajočih se pobud utegne nastati precej huda konkurenca.

Ideje za stranke na desnici od liberalcev do patriotov

Po besedah Aleša Hojsa, ki kot član NSi sodeluje tudi v strokovnem svetu SDS in tako sodeluje z obema strankama, ki desnico ta čas zastopata v parlamentu, je več kot očitno, da je ob obstoječih strankah na desnici prostor tudi za stranke, ki bi volivcem omogočile širšo izbiro. SDS in NSi imata po njegovi oceni stabilno volilno bazo, tudi SLS bi lahko s pomočjo močne lokalne mreže uspel povratek v parlament.

Rezultat referenduma o zakonu o zakonski zvezi pa je po njegovih besedah pokazal, da je baza volivcev še širša. Stranka, ki bi jo ustanovil Primc, bi tako lahko pritegnila določen segment volivcev, ki trenutno ne hodi na volitve, in z njihovo pomočjo bi takšna stranka lahko tudi presegla parlamentarni prag, je za STA ocenil Hojs.

Že sredi februarja je Hojs ob robu akademije SDS na Bledu omenil tudi možnost nastanka klasične liberalne stranke kot stranke podjetnikov, srednjih in malih obrtnikov in podjetnikov, ter stranke, ki bi jo opredeljeval bolj potenciran odnos do nacionalnosti, torej neke vrste patriotske stranke.

Nove stranke bodo uspešne le, če bodo avtonomne

Iskanje zavezništev na desnici in potrebo po oblikovanju širšega političnega loka po vzoru Demosa je ob 27-letnici SDS sredi februarja omenil tudi predsednik SDS Janez Janša. Vendar pa je po navedbah političnega analitika Matevža Tomšiča težko reči, ali gre pri teh pobudah za nekakšno "usklajeno" delovanje. Dejstvo je, da bodo nove stranke lahko uspešne le, če se bodo obnašale avtonomno. Če jih bodo volivci videli kot nekakšne marionete, potem se jim ne obeta svetla prihodnost, je za STA opozoril Tomšič.

Vsekakor Janševa pobuda pomeni določeno spremembo odnosa SDS do nastajanja novih strank na desnem polu slovenske politike, saj je bila še pred časom do tega zelo zadržana, "da ne rečemo nenaklonjena". Očitno je prišlo do spoznanja, da je sedanja strankarska ponudba na tem polu nezadostna, se pravi, da obstoječe stranke ne morejo pridobiti zadostne podpore volivcev, da bi lahko zmagale na volitvah in posledično prevzele oblast, je pojasnil Tomšič.

Iz kroga pobudnikov velike koalicije utegne nastati liberalna stranka

Z zelo podobnim argumentom je napoved nastanka liberalno usmerjene stranke na desni sredini prav v teh dneh argumentiral psiholog in finančnik Blaž Vodopivec. V izjavi, s katero je izstopil iz SDS in jo je objavil spletni portal Požareport, je ocenil, da "desna sredina s trenutno ponudbo strank v Sloveniji ne more dobiti volilne večine" in da mora ta prostor dopolniti liberalno usmerjena stranka. Napovedal je tudi konkretno udejstvovanje pri oblikovanju skupine, ki bi takšno stranko postavila na noge.

"Osnova bi bila zagotoviti pogoje za bolj dinamičen in uspešen gospodarski razvoj v Sloveniji," je Vodopivec pojasnil za STA. Pobudo je bolj kot za klasično liberalno označil za "klasično pragmatično", saj bi med drugim temeljila na prenosu uspešnih tujih praks v slovenski prostor.

Konkretnih imen, ki sodelujejo pri takšni ideji, Vodopivec še ni želel razkriti. Je pa spomnil na pobudo za veliko koalicijo, ki jo je skupina vidnih posameznikov septembra lani naslovila na premierja Mira Cerarja in predsednika SDS Janšo. Imena, podpisana pod to pobudo, se po besedah Vodopivca "v dokajšnji meri prekrivajo".

Omenjeni poziv je sicer podpisalo 15 vidnih posameznikov, med njimi nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, nekdanji minister za izobraževanje Žiga Turk, dekan Fakultete za državne in evropske študije Matej Avbelj, nekdanja evropska poslanka Romana Jordan, nekdanji poslanec DL Marko Pavlišič in ekonomist Egon Zakrajšek.

Rupel: Novi Demos bi zahteval napor in potrpljenje

Medtem ko je Turk za STA sporočil, da se s strankarsko politiko ne ukvarja več, pa je Rupel naklonjen novim pobudam na desnici, sploh ob dejstvu, da "kompozicija, ki je zdaj na oblasti, nekako izgublja energijo oz. ji pojema moč". Glede Janševega nedavnega poziva k nastanku novega Demosa pa je dejal, da bi to zahtevalo napor in potrpljenje, medtem ko radikalizem k temu ne prispeva.

Skrbi ga namreč "morebitna radikalizacija v SDS", ki da se odraža v nekaterih stališčih stranke. Želi si, da bi se ta stranka vrnila na centralno mesto v desni sredini in da bi volitve pričakala v dobri kondiciji.

Kljub temu, da je tudi sam sredi lanskega leta izstopil iz SDS, je Rupel zaskrbljen nad zadnjimi odhodi vidnih članov iz te stranke. Ne glede na njegov odnos z vodstvom SDS se namreč nekdanji zunanji minister čuti pripadnega generaciji okoli Demosa, zato se je zavzel za več razumevanja, strpnosti in sodelovanja. Sam sicer za zdaj politično dogajanje spremlja od zunaj, je še zatrdil za STA.

Ob odhodu Vere Ban iz SDS se je oglasil tudi nekdanji direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije Damir Črnčec, v času prizadevanj za izpustitev Janše iz zapora vidni podpornik delovanja Odbora 2014. "Stranka, ki z mizo banalizira odhod svoje moralne avtoritete, srčne Demos demokratke Vere Ban, je očitno postala žrtev zgrešene samopodobe," je navedel na Twitterju. Stavek se sicer nanaša na pojasnilo, v katerem je stranka na Twitterju zapisala, da je Banova "že pred časom zaradi nesporazuma glede delovne mize zapustila delovno mesto" na SDS in se kljub prošnjam ni želela vrniti.

Ali dokaj oster nastop pomeni tudi napoved političnega udejstvovanja v kateri od nastajajočih pobud, Črnčec ni podrobneje pojasnjeval. Za STA je zgolj sporočil, da ni in da nikoli ni bil član nobene stranke. "Vse moje javno izražanje pa je v duhu z ustavo zajamčene svobode govora," je zapisal.

Odhodi ljudi iz strank lahko pomenijo tudi začetek novih zgodb

Tudi po mnenju analitika Tomšiča sicer odhodi ljudi iz strank niso nič novega - in tudi ne nujno problematičnega. Vendar pa je pri vseh obstoječih strankah desnega pola po njegovi oceni opazna "izpraznjenost". To je tudi razlog za zaporedne volilne neuspehe, kar pri marsikateremu članu sproža precejšnje nezadovoljstvo. A tudi odhodi določenih ljudi lahko pomenijo začetek novih, morda uspešnih političnih zgodb, meni Tomšič.

Možnost za eno takšnih zgodb morda ponuja tudi sodelovanje nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja in celjskega župana Bojana Šrota. Prvega so iz SLS izključili - po njegovih lastnih besedah povsem mimo statuta in neupravičeno, drugi je pred tedni izstopil sam.

Že iz časov stranke sta sodelovala, sodelujeta danes in bosta tudi v prihodnje, je za STA potrdil Kangler. Sam trenutno deluje v stranki Županova lista, a ni izključil dejavnejše politične aktivnosti v prihodnje.

Znova in z novimi ljudmi pa začenjajo tudi v SNS, je za STA dejal predsednik stranke Zmago Jelinčič. Napovedal je nastop na volitvah leta 2018, saj predčasnih volitev aktualna oblast po njegovem mnenju ne bo dovolila.