To so slovenski evropski poslanci povedali o tem, da jim ni treba razkriti, kako porabijo denar za svoje pisarne

Franc Bogovič podpira zahteve po transparentnosti porabe denarja iz naslova splošnega nadomestila stroškov. Gre za zadevo, ki je ostala iz časov, ko so bile poslanske plače še vezane na nacionalne parlamente, kar bi lahko do neke mere preoblikovali in naredili bolj transparentno, meni in izpostavlja, da je pa treba rešitev sprejeti na ravni celotnega Evropskega parlamenta.

Bogovič ob tem poudarja, da sam sredstva za nadomestilo stroškov že od vsega začetka mandata prejema na povsem ločenem računu ter jih porablja izključno za kritje stroškov delovanja poslanskih pisarn v Ljubljani, Bruslju in Strasbourgu ter drugih stroškov, ki so natančno določeni po pravilniku.

Tanja Fajon izpostavlja, da je vseskozi zagovarjala transparentnost porabe denarja iz naslova splošnega nadomestila stroškov in da bo to stališče zastopala tudi v prihodnje. Upa, da bo Evropski parlament vendarle uvedel trdnejša in zavezujoča pravila ter nadziral njihovo izvajanje. Najnujnejše je po njenem mnenju ukrepanje v primeru tistih poslancev, ki sploh nimajo svojih pisarn.

V povezavi s stroški v svoji pisarni pa Fajonova izpostavlja, da je že velikokrat pojasnila - in nedavno dokumentacijo tudi pokazala za televizijo, da so za njih priporočila Evropskega parlamenta pravila: imajo ločen bančni račun, hranijo vse račune ter skrbijo za pravilno in namensko porabo tega denarja.

Alojz Peterle je sporočil, da sredstva za nadomestilo stroškov porablja v skladu z obstoječimi predpisi. Pri tem spoštuje stališče tako Evropskega parlamenta kot odločitev Splošnega sodišča EU. Obenem se zavzema za preglednost in daje vsa ustrezna dokazila oziroma račune za porabo sredstev na voljo notranjim nadzornim službam Evropskega parlamenta, ki lahko kadar koli preverijo upravičenost porabe.

Igor Šoltes obžaluje, da so v Evropskem parlamentu očitno še vedno daleč od nujne reforme, ki bi zagotovila transparentnost pri porabi javnih sredstev. Ne glede na današnjo sodbo ima sicer po njegovih navedbah škarje in platno v rokah Evropski parlament, ki pa žal kljub številnim pozivom Zelenih doslej ni ukrepal.

Šoltes izpostavlja tudi, da je pripravljen deliti informacije o namenu in vsebini porabe teh sredstev, si pa prizadeva, da bi se to vprašanje uredilo sistemsko, za kar so Zeleni že večkrat predlagali konkretne spremembe. Poudarja tudi, da njegova pisarna o porabi teh sredstev že zdaj letno poroča skupini Zelenih, ki je uvedla interno politiko poročanja.

Romana Tomc je poudarila, da se zavzema za večjo preglednost porabe denarja iz evropskega proračuna in za ostrejši nadzor javnega denarja na podlagi enakih meril. "Sama sem vedno spoštovala postavljena pravila in jih nameravam spoštovati tudi v prihodnje. Želim si, da bi Evropski parlament zagotovil jasnejša in nedvoumna pravila, ki bi zadostila tako varovanju osebnih podatkov kot tudi pričakovanjem javnosti po razkritju podatkov," je sporočila.

STA je evropske poslance iz Slovenije prosila za odziv na včerajšnjo sodbo Splošnega sodišča EU, ki je pritrdilo odločitvi Evropskega parlamenta, da zavrne dostop do dokumentov v povezavi s splošnimi mesečnimi izdatki evropskih poslancev, ki znesejo približno 40 milijonov evrov na leto. Preostali trije evropskih poslanci iz Slovenije se za zdaj niso odzvali.

Evropski poslanci so odgovarjali na vprašanji, ali ne bi bilo v duhu prizadevanj za zmanjšanje vrzeli med državljani in institucijami EU v pričakovanju evropskih volitev vendarle bolje, da javnost ima vpogled v porabo tega denarja ter ali so osebno pripravljeni zagotoviti podatke o porabi tega denarja.