To so ministri, ki so dobili opomine KPK

Opomine je KPK izdala ministrici za zunanje zadeve Tanji Fajon, notranjemu ministru Boštjanu Poklukarju, ministrici za pravosodje Dominiki Švarc Pipan, ministru za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateju Arčonu, ministrici za digitalno preobrazbo Emiliji Stojmenovi Duh, nekdanji ministrici za javno upravo Sanji Ajanović Hovnik ter nekdanjemu ministrstvu za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu.

KPK je namreč maja 2023 prejela novinarska vprašanja, iz katerih je izhajalo, da nekateri ministri aktualne vlade niso poročali o subjektih, za katere v skladu z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije veljajo omejitve poslovanja.

Na podlagi teh informacij je KPK pri organih, kjer opravljajo oz. so opravljali funkcijo, preverila, ali so funkcionarji poročali o povezavah s konkretnimi pravnimi subjekti. Funkcionarji so namreč dolžni o subjektih, za katere veljajo omejitve poslovanja, seznaniti organ, pri katerem opravljajo funkcijo, saj ta organ s temi subjekti ne sme poslovati oziroma lahko posluje le v določenih okoliščinah. Organ pa nato komisiji posreduje seznam subjektov, za katere veljajo omejitve poslovanja.

Na podlagi odgovorov ministrstev in vladnega urada, da funkcionarji o konkretnih subjektih niso poročali, je KPK uvedla prekrškovne postopke zoper sedem ministrov. V postopkih je ugotovila, da so kršili določbo zakona, v skladu s katerim morajo organu, pri katerem opravljajo funkcijo, v enem mesecu po nastopu funkcije oziroma najpozneje v osmih dneh po vsaki spremembi poročati o subjektih, za katere veljajo omejitve poslovanja.

Vsem kršiteljem je KPK ob upoštevanju ugotovljenega dejanskega stanja ter načela sorazmernosti izrekla opomin, saj zakon o prekrških določa, da se ta lahko izreče, če je storilec pred izdajo odločbe predpisano obveznost izpolnil. Obveznost poročanja organom, pri katerem opravljajo funkcijo, so namreč vsi funkcionarji naknadno izpolnili.

Komisija ob tem poudarja, da je z vidika krepitve zaupanja v delovanje javnega sektorja izjemnega pomena, da najvišji predstavniki oblasti ravnajo odgovorno in v skladu z zakonodajo. Od njih namreč pričakuje vodenje z zgledom ter posebno skrbnost pri odpravljanju tveganj, krepitvi integritete in transparentnosti javnega sektorja.