Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja naletel na ostro nasprotovanje zdravnikov

Poslanci in poslanke so na seji med drugim razpravljali o vlogi zdravnika ob zaključku življenja. Strinjali so se, da so zdravniki braniki življenja in da so zdravniki postali, saj želijo ljudem pomagati živeti, in ne umreti. Predsednik skupščine Marko Jug je dejal, da dokler paliativna oskrba ni popolnoma organizirana, je za zakon, kot je trenutno v parlamentarnem postopku, prezgodaj.

Številni poslanci so poudarili, da če civilna družba zahteva pomoč pri samomoru ali evtanazijo, naj to izvede sama. Opozorili so še, da marsikdo podcenjuje kakovost življenja bolnikov, saj bolniki v raziskavah ocenjujejo, da imajo bolj kakovostno življenje, kot zase ocenjujejo zdravi ljudje.

Jug je dejal, da se ukvarja s tetraplegijami. "Po poškodbi v prvem mesecu večina ljudi želi umreti in če bi imeli možnost, bi zahtevali evtanazijo. Vendar niti en od bolnikov po šestih mesecih več ne razmišlja o tem, po enem letu pa kakorkoli gibalno oviran živi naprej," je orisal.

K razpravi so tokrat povabili tudi nekatere strokovnjake. Vodja paliativnega tima na pediatrični kliniki Anamarija Meglič je dejala, da je paliativna oskrba bistvo zdravniškega poklica. "Menim, da zakon izhaja iz strahu ljudi, ki se bolezni in trpljenja neznosno bojijo, ampak niso v stiku z ljudmi, ki si želijo živeti," je povedala.

Imunolog Alojz Ihan je dejal, da je predlog zakona državljanski predlog, ki daje dovoljenje za bilančni samomor. "Če je pobuda popolnoma civilna, je lahko izvedena zunaj zdravstva," je prepričan. Ob tem je dodal, da morajo zdravniki jasno povedati, da lahko sprejem takega zakona pokvari odnos do bolezni in bolnih.

Dekan Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Igor Švab pa je dejal, da je tudi medicinska fakulteta proti predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Dejal je, da predlog izbranega zdravnika postavlja v nemogočo situacijo, ko bi komisija z odločbo izdala uboj bolnika, za katerega skrbi desetletja. "To je nesprejemljivo in temu se je treba upreti," je bil odločen. Vseeno pa meni, da je predlog prinesel nekaj dobrega, in sicer resno debato o smrti in trpljenju.

Poslanci so ob tem na seji sprejeli predlog rebalansa finančnega načrta za leto 2023. Zaradi poplav so namreč 30 prizadetim članom zdravniške zbornice donirali 100.000 evrov. Ob tem so nadgradili program zdravnik in zamenjali sistem za samodejno obveščanje o požaru.

Razpravljali so tudi o možnosti, da bi članarino v zbornico plačeval delodajalec, a so ugotovili, da takšna možnost trenutno ne obstaja. Izvršnemu odboru so s sklepom naložili, naj spremlja spremembe zakonodaje s tega področja in išče sistemske rešitve plačevanja članarin, pri čemer naj te ne posegajo v avtonomijo zdravnikov ali zbornice.

Na seji so sprejeli tudi predlog sprememb in dopolnitev statuta v prvem branju, ki omogoča tudi elektronske volitve poslancev in predsednika zbornice. Predsednica zbornice Bojana Beović je v predstavitvi dejala, da se bodo tako približali članom, se modernizirali in volitve pocenili.

Vodja oddelka za informatiko na zdravniški zbornici Maja Horvat je dejala, da bi možnost e-volitev bistveno pocenila volitve. Trenutno namreč za to namenijo več kot 35.600 evrov, če pa bi se za e-volitve odločilo vsaj 88 odstotkov članov zbornice, bi zanje skupaj namenili nekaj več kot 16.000 evrov. Na seji so predstavili tudi aplikacijo Fair votes hrvaškega podjetja IDE3, ki bi jo lahko najeli za izvedbo e-volitev.