Posebnega odposlanca, ki poleg dialoga med Srbijo in Kosovom pokriva tudi druga regionalna vprašanja na Zahodnem Balkanu, predlaga visoki zunanjepolitični predstavnik EU, v tem mandatu je to Josep Borrell. Odločitev pa sprejme Svet EU oziroma države članice.

Položaj odposlanca od aprila 2020 zaseda slovaški diplomat Miroslav Lajčak, ki mu je Svet EU julija 2022 mandat podaljšal še za dve leti, do 31. avgusta letos.

Pahor je danes za STA potrdil, da se poteguje za položaj.

O tem je že v torek poročalo Delo, ki neuradno dodaja, da mu pri lobiranju za položaj pomaga zunanje ministrstvo.

Danes se je oglasil še Golob in Pahorju pri kandidaturi za položaj izrazil brezpogojno podporo. "Zato je v preteklem mesecu opravil številne bilateralne pogovore z voditelji evropskih držav kot tudi z najvišjimi predstavniki Evropske unije," so sporočili iz njegovega kabineta.

Golob je prepričan, da je Pahor s svojim dosedanjim političnim delom in izkušnjami dokazal, da je velik prijatelj držav Zahodnega Balkana in da so njegova prizadevanja, kot tudi prizadevanja Slovenije, usmerjena v vključitev držav Zahodnega Balkana v EU, zagotavljanje miru in stabilnosti na Zahodnem Balkanu in s tem celotne Evrope.

Da gre za primernega kandidata, ki izpolnjuje pogoje za zasedbo položaja, so po poročanju Dela prepričani tudi na zunanjem ministrstvu.

Svoje izkušnje pri sodelovanju z državami Zahodnega Balkana, med drugim ustanovitev regionalne pobude Brdo Brioni, je Pahor postavil tudi v središče svojega nedavno ustanovljenega zavoda Prijatelji Zahodnega Balkana.

Delovati je začel sredi marca, med drugim pa želi spodbujati dialog, spravo, mirno reševanje odprtih vprašanj, gospodarski razvoj in vključitev držav regije v EU. 19. in 20. aprila v Ljubljani pripravlja mednarodno konferenco na temo Zahodnega Balkana v Evropski uniji.