Teršek: Jakičev pregon novinarke Žistove sodi v »kameno dobo odnosa do prava«

Omenjena novinarka Večera je na dan hišne preiskave pred Jakičevo hišo, ki ga v aferi Stožice preiskujejo zaradi domnevne zlorabe položaja in prevar pri pogodbah v času, ko je bil še direktor Zavoda Tivoli, prišla, še preden so tja prišli kriminalisti.

Jakič je nato zaradi odtekanja informacij vložil kazensko ovadbo zoper neznanega storilca. Zadevo obravnava posebni oddelek specializiranega tožilstva za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili. Žištova je za STA že napovedala, da svojega vira ne bo izdala.

Skoraj vsaka informacija, ki zadeva javne funkcionarje, ki so absolutne javne osebnosti, bo zadeva splošnega javnega interesa, je za STA pojasnil Teršek, ki na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem predava medijsko pravo. Tukaj seveda izpostavlja izjemo pri poročanju o najbolj intimnih informacijah, ki nimajo nič opraviti z javno funkcijo oziroma funkcionarjevo osebno integriteto.

In ko novinar oceni, da je informacija v splošnem javnem interesu, njega ne zanima, kako je tisti, ki mu je informacijo posredoval, do nje prišel in za to tudi ne odgovarja, je menil pravnik.

Informacija, da bodo policisti pri javnem funkcionarju zaradi preiskovanja kaznivega dejanja, ki zadeva njegovo funkcijo ali integriteto, opravili hišno preiskavo, ni tajnost, ampak informacija javnega značaja, je izpostavil. In ta informacije je tako zelo pomembna, poseg v osebno integriteto - javnost bi za preiskavo pri Jakiču prej ali slej izvedela - pa tako zelo neznaten, da novinarja zaradi tega ne bi smeli klicati na sodišče, je prepričan. Pri tem dodaja, da je novinarjeva dolžnost, da posreduje informacije.

Novinarju vira tudi ni treba razkriti, je nadaljeval Teršek, razen če se je s posredovanjem informacije zgodilo resno kaznivo dejanje, to kaznivo dejanje pa je možno raziskati le tako, da se pride do vira. Pa še v tem primeru se novinar lahko odloči, da vira ne obelodani. Iz razkritja vira mora biti javnost izključena in njegova identiteta se mora varovati kot skrivnost, zadnji smejo izvedeti le stranke postopka, je še poudaril Teršek.

Odločitev Žištove, da vira ne izda, ocenjuje kot pravilno. Pomen obelodanjenja tega vira je namreč neznaten v primerjavi s sporočilnostjo informacije, ki jo je novinarka dobila, ta informacija pa ni bila laž, temveč dejstvo. "In katera informacija naj bo v tem trenutku, ko je eden glavnih problemov naše države korupcija, javna, kot to, da se zaradi resnih očitkov kaznivih dejanj preiskujejo celo domovi javnih funkcionarjev," se je vprašal.

Dogajanje po hišnih preiskavah zato Teršek opisuje kot šolski primer nadaljevanja s politiko avtoritarnega legalizma. "Po stopnji pravne zaostalosti, bi temu rekel kamena doba odnosa do prava, po stopnji vsebinske nevzdržnosti pa srednjeveško zamahovanje s pravom," je bil oster.