Tanko poziva Pahorja k razrešitvi Pirc Musarjeve

Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je predsedniku republike Boruta Pahorja poslal pobudo za razrešitev informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar. Pri tem se sklicuje na obrazložitev odločbe ustavnega sodišča, ki je pred dnevi zavrglo zahtevo informacijske pooblaščenke za presojo zakona o varstvu konkurence. Pirc Musarjeva očitke zavrača.

Kot navaja Tanko, je iz sklepa ustavnega sodišča razvidno, da je informacijska pooblaščenka prekoračila svoje zakonske pristojnosti in obenem posegla v samostojnost Agencije za varstvo konkurence (AVK), ki je opravljala nadzor nad kartelnim dogovarjanjem podjetij Mercator, Spar in Engrotuš.

V poslanski skupini SDS menijo, da obstajajo vsi formalno pravni pogoji za njeno razrešitev, saj je bila glede na odločitev ustavnega sodišča "strojena očitna škoda ugledu in delovanju urada informacijskega pooblaščenca, AVK in tudi podjetjem, ki so bila v postopku nadzora".

Kot navaja Tanko, je informacijska pooblaščenka na ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti 29. člena zakona o preprečevanju omejevanja konkurence oz. zahtevo za presojo ustavnosti pooblastila, ki AVK omogoča tudi zaseg elektronske pošte zaposlenih v podjetjih, kjer opravlja preiskavo omejevanja konkurence.

Tanko v dopisu predsedniku povzema, da ustavno sodišče ni presojalo o pooblastilu, čeprav ima glede širine pooblastil pomisleke, je pa znotraj obrazložitve omejilo pristojnosti informacijskega pooblaščenca pri inšpekcijskih postopkih.

Po njegovih navedbah je v eni od točk sklepa zapisalo, da informacijski pooblaščenec inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem zakona o varstvu osebnih podatkov ne sme izvajati tako, da pri izvrševanju svojih zakonsko določenih pooblastil poseže v posamične pravne postopke, ki jih vodijo pristojni državni organi, ter preverja, ali se v teh postopkih ustavnoskladno in zakonito spoštuje varstvo osebnih podatkov.

"Ker je v primeru, iz katerega izvira obravnavana zahteva, predlagatelj tako ravnal, je prekoračil svoje zakonske pristojnosti. Zakonske pristojnosti za tak nadzor glede na navedeno namreč predlagatelj nima. Še več, iz ustave izhaja, da bi bilo protiustavno, če bi jih imel. Poseganje v posamične, še ne zaključene pravne postopke, mimo hierarhično strukturiranega sistema pravnih sredstev, bi bilo namreč v neskladju z 2. členom ustave," po obrazložitvi sodišča navaja Tanko.

Dopisu predsedniku republike sicer prilaga tudi zapis Financ o z naslovom Finančni manevri moža informacijske pooblaščenke.

Pirc Musarjeva očitke zavrača

Informacijska pooblaščenka odgovarja, da v ozadju pobude SDS ne gre za pravne, ampak popolnoma drugačne motive. Zavrača očitke, da bi prekoračila zakonske pristojnosti ali posegla v samostojnost agencije (urada), saj je pooblaščenec postopek v tem primeru ustavil in ga ni peljal do konca, agenciji pa tudi ni odredil nikakršnega brisanja podatkov in je ta postopek lahko normalno vodila naprej.

Kot pojasnjuje, je pooblaščenec postopek prekinil in se obrnil na ustavno sodišče, ker so bili tudi sami v dilemi, kako in ali sploh lahko informacijski pooblaščenec s svojimi pooblastili zavaruje osebne podatke posameznikov v konkretnem postopku pred agencijo za varstvo konkurence ali drugim organom, pa tudi, ali za poslovno korespondenco veljata varstvo osebnih podatkov in pravica do zasebnosti. Pri tem obžaluje, da na to vprašanje ustavno sodišče ni odgovorilo.

Pirc Musarjeva se ob navedbah SDS tako sprašuje, kako lahko škodi ugledu informacijskega pooblaščenca nekdo, ki pri tako pomembnih pravnih vprašanjih prekine postopek in za mnenje zaprosi ustavno sodišče. Da je bilo v konkretnem primeru v dilemi tudi ustavno sodišče, pa je po njenem mnenju razvidno že iz časa, ki ga je potrebovalo za odločitev.

Sicer pa Pirc Musarjeva dodaja, da so vsi državni organi podvrženi možnosti sodne presoje svojih odločitev. Prav zato tudi obstaja instančno odločanje, da namreč lahko sodišče popravlja napake, ki jih zagrešijo na nižjih stopnjah.

"Napake se seveda dogajajo, tudi nekateri drugi organi so v želji opraviti svoje delo temeljito deležni naukov s strani sodišč, da so šli predaleč," pravi. Ponavlja, da so sami postopek prekinili ravno zato, ker niso želeli narediti napake. Na koncu pa je vedno sodna presoja tista, ki jo spoštujejo in tudi to odločitev ustavnega sodišča bodo, napoveduje.

Glede poslovanja svojega moža pa pravi, da moževi posli nimajo nikakršne povezave z njenim delom informacijske pooblaščenke.

objavljamo Tankov dopis Pahorju:

Spoštovani predsednik republike!

Ustavno sodišče Republike Slovenije je s sklepom U-I-92/12-13 z dne 10.10.2013 zavrglo zahtevo Informacijske pooblaščenke za oceno ustavnosti 29. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence oziroma zahtevo za presojo ustavnosti pooblastila Agencije za varstvo konkurence (v nadaljnjem besedilu AVK), ki AVK omogoča tudi zaseg elektronske pošte zaposlenih v podjetjih, kjer AVK opravlja preiskavo omejevanja konkurence.

V okviru presoje Ustavno sodišče Republike Slovenije ni presojalo o pooblastilu, čeprav ima glede širine pooblastil pomisleke, je pa znotraj obrazložitve omejilo pristojnosti Informacijskega pooblaščenca pri inšpekcijskih postopkih. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v točki 12. priloženega sklepa navedel naslednje: "Predlagatelj zato inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem ZVOP-1 ne sme izvajati tako, da pri izvrševanju svojih zakonsko določenih pooblastil poseže v posamične pravne postopke, ki jih vodijo za njih pristojni državni organi, ter preverja, ali se v teh postopkih ustavnoskladno in zakonito spoštuje varstvo osebnih podatkov. Ker je v primeru, iz katerega izvira obravnavana zahteva, predlagatelj tako ravnal, je prekoračil svoje zakonske pristojnosti. Zakonskih pristojnosti za tak nadzor glede na navedeno namreč predlagatelj nima. Še več, iz Ustave izhaja, da bi bilo protiustavno, če bi jih imel. Poseganje v posamične, še ne zaključene pravne postopke, mimo hierarhično strukturiranega sistema pravnih sredstev , bi bilo namreč v neskladju z 2. členom Ustave (11. točka obrazložitve tega sklepa)."

V 11. točki sklepa je Ustavno sodišče Republike Slovenije navedlo :"... Zaradi vsega navedenega predlagatelj nima zakonskega pooblastila za izvajanje inšpekcijskega nadzora po ZVOP-1 v takih postopkih, ki jih vodijo navedeni organi. Zato tudi nima pooblastila preverjati, kako je Urad (Agencija) opravil določeno preiskavo za namen ugotavljanja kršitev ZPOmK-1. ...".

Iz navedenega je nedvoumno razvidno, da je Informacijska pooblaščenka, ga. Nataša Pirc Musar, prekoračila svoja pooblastila, svoje zakonske pristojnosti in obenem posegla v samostojnost AVK, ki je opravljala nadzor nad kartelnim dogovarjanjem podjetij Mercator, d.d., Spar d.o.o. in Engrotuš d.d.

Mediji so v tem tednu poročali tudi o tem, kako so podjetja zakonskega partnerja Informacijske pooblaščenke ge. Nataše Pirc Musar upnikom državi, Kapitalski družbi in drugim delničarjem iz HTG odnesla štiri milijone evrov (Finance, 21.10.2013, Finančni manevri moža informacijske pooblaščenke).

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke menimo, da glede na navedeno odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki je v obrazložitvi sklepa tudi ugotovilo, da je Informacijska pooblaščenka presegla svoje zakonske pristojnosti in tudi v samostojnost AVK, ne obstojijo več razlogi, da ga. Nataša Pirc Musar še naprej opravlja funkcijo Informacijske pooblaščenke. Menimo, da obstajajo vsi formalno pravni pogoji za njeno razrešitev, saj je bila glede na odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije storjena očitna škoda ugledu in delovanju Urada Informacijskega pooblaščenca, AVK in tudi podjetjem, ki so bila v postopku nadzora. Ga. Nataša Pirc Musar ne uživa več zaupanja, da bo delovala v skladu z Ustavo Republike Slovenije in veljavno zakonodajo.

Na podlagi navedenega, spoštovani predsednik republike Slovenije, g. Borut Pahor,  predlagamo, da v okviru svojih pristojnosti v skladu s 7. členom Zakona o Informacijskem pooblaščencu razmislite o predlogu za njeno razrešitev.

S spoštovanjem,

Jože Tanko
Vodja PS SDS