Tanko: Navidezna borba levice proti privilegijem bankirjev

DZ, ki ga predstavlja predsednik Janko Veber, se ni udeležil javne razprave o zakonu, ki jo je 7. novembra pripravilo ustavno sodišče, "s čimer je pokazal, da mu je bilo malo mar za ubranitev tega zakona na ustavnem sodišču", je v današnjem sporočilu zapisal vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko.

Tanko tako sklepa, da vladajoča koalicija zakona, ki ga je leta 2009 predlagal poslanec Zares Vili Trofenik, ne podpira več. "Očitno je Pahorjeva koalicija sprejela ta zakon samo zato, ker je ob izbruhu afere Kramar hotela reagirati na javnosti všečen način, brez resne ambicije, da bi določbe tega zakona imele stvaren učinek," meni poslanec.

Ocenjuje, da je borba "levih vlad" proti kriminalnim dejanjem v bankah navidezna in da je v resnici vse namenjeno ohranjanju privilegiranega položaja "tistih klik, ki so do sedaj na veliko mastile v državnih bankah in državnem premoženju".

Ustavno sodišče je razveljavilo 12. člen zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize. Presodilo je, da zakonodajalec ni utemeljil, da bi javna korist zahtevala povratno učinkovanje zakona, in ugotavljalo, da DZ sploh ni sodeloval v zadevi pred ustavnim sodiščem.

Zakon, ki je bil sprejet po tem, ko je nekdanji predsednik uprave Nove Ljubljanske banke (NLB) Marjan Kramar s položaja odšel z okoli milijonom evrov nagrade, je začel veljati 6. oktobra 2009, razveljavljeni člen pa je določal, da se zakon uporabi za dohodke po tem zakonu, prejete od 1. januarja 2009 naprej.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da je zakon s tem, ko je v davčno osnovo vključil tudi dele dohodkov, ki so jih zavezanci prejeli med 1. januarjem in 5. oktobrom 2009, torej pred uveljavitvijo zakona, in so bili že obdavčeni z dohodnino, povratno posegel v pravne položaje zavezancev.

V celoti objavljamo Tankovo izjavo:

Jože Tanko: "Navidezna borba levice proti privilegijem bankirjev"

Iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-158/11, z dne 28.11.2013, s katero je le-to odločilo, da se razveljavi 12. člen t.i. Kramarjevega zakona, je jasno razvidno, da Državni zbor in njegov predsednik, Janko Veber, nista opravila svoje naloge.

Kljub pisnemu pozivu Ustavnega sodišča Državni zbor nanj ni niti odgovoril, kaj šele da bi dodatno utemeljil razloge za povratno učinkovanje "Kramarjevega zakona". Državni zbor, predstavlja ga njegov predsednik, Janko Veber, se 7.11.2013 tudi ni udeležil javne obravnave, s čimer je pokazal, da mu je bilo malo kaj mar za obranitev tega zakona na ustavnem sodišču.

"Kramarjev" zakon je sicer v mandatu vlade Boruta Pahorja predlagal poslanec koalicijskega Zaresa, Vili Trofenik, očitno pa ga sedanja koalicija Alenke Bratušek v državnem zboru ne podpira več. Kako si sicer drugače razlagati odsotnost predsednika DZ, Janka Vebra, ali njegovega zastopnika na javni obravnavi na ustavnem sodišču.

Očitno je Pahorjeva koalicija sprejela ta zakon samo zato, ker je ob  izbruhu afere "Kramar" hotela reagirati na javnosti všečen način, brez resne ambicije, da bi določbe tega zakona imele stvaren učinek.

Podobne situacije v bančnem sistemu se dogajajo tudi sedaj, v mandatu vlade Alenke Bratušek, ko so se v nekaterih izropanih bankah realizirala nenormalna izplačila nagrad in dividend, bremena pokrivanja ustvarjenih lukenj pa vlada Alenke Bratušek naložila davkoplačevalcem. Prav tako pa kar ne stečejo zaplembe premoženja, pridobljenega na nezakonit način.

Borba levih vlad proti kriminalnim dejanjem v bankah je navidezna, zgolj predstava za javnost. Da se v javnosti vzbuja občutek, kot da se nekaj velikega dogaja. V resnici pa je vse namenjeno ohranjanju privilegiranega položaja tistih klik, ki so do sedaj na veliko mastile v državnih bankah in državnem premoženju.