Brglez je na novinarski konferenci izpostavil, da je odločitev ustavnega sodišča glede referenduma o zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih zelo pomembna, ker je pritrdila procesnemu postopku v DZ, kar je pomembno za sprejemanje sprememb zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Spremembe zakona bodo namreč sledile spremembi ustave, po kateri referendum o nekaterih vprašanjih ni dopusten.

Žalosti ga, kot je dejal, da je ustavno sodišče presojalo predvsem s procesnega vidika, saj da so bile omenjene spremembe ustave namenjene temu, da bi ustavno sodišče take primere presojalo vsebinsko. Zato je po njegovem mnenju odločba ustavnega sodišča vsebinsko prazna. Nasprotno pa so vsebinsko polna ločena mnenja ustavnih sodnikov, ki jih je treba upoštevati pri spreminjanju zakonodaje, je dodal.

Izpostavil je, da je ustavno sodišče o dopustnosti referenduma odločalo kar šest mesecev, čeprav bi moralo v skladu z instrukcijskim rokom v 30 dneh po prejemu zahteve. Brglez se sprašuje, kaj bi bilo, če bi vsi državni organi tako ravnali.

To bi, kot je pripomnil, razumel, če bi ustavno sodišče v primeru odločilo vsebinsko. A ker gre za postopkovno odločitev, zanjo po njegovem mnenju ni potrebnega toliko časa, pač pa jo je možno spisati relativno hitro.

V zvezi s tem, da DZ ugotovljene neustavnosti na področju pravic istospolnih parov ni odpravil dlje časa, kot pa je zdaj ustavno sodišče odločalo v zvezi z dopustnostjo referenduma, je Brglez pripomnil, da se njegova kritika nanaša predvsem na to, da gre zgolj za procesno odločitev. "To zgodovino, da DZ tudi ni spoštoval kakšnih rokov, to 'pinkponkanje' med državnim zborom in ustavnim sodiščem, seveda poznam. Nisem pa bil njen del," je pojasnil.

S to dolžino odločanja na ustavnem sodišču se je po njegovem mnenju tudi odtegovalo pravice - bodisi tiste, ki sledijo iz zakona, bodisi tiste, ki sledijo ljudstvu na podlagi referendumske pobude. "Dolžina tega roka vsekakor ni krivda državnega zbora, ampak si najverjetneje to krivdo delimo različne veje oblasti v državi. In del jo mora nase vzeti tudi ustavno sodišče," je dodal.

Kot je pojasnil Brglez, so ga pobudniki referenduma obvestili, da bodo zbrane podpise v DZ vložili v petek. Rok za izvedbo referenduma je po njegovih besedah običajno med 30 in 45 dnevi po vložitvi zahteve, možno pa ga je razpisati tudi v roku do enega leta, če je predlog na ustrezen način utemeljen. Kot je spomnil, o tem odloča DZ, in sicer po tem, ko se preveri ustreznost 40.000 podpisov.

Vsebinsko vprašanje o tem, kdaj razpisati referendum, bo po njegovih besedah najverjetneje razrešeno ob pripravi odloka na matičnem delovnem telesu pred glasovanjem na plenarni seji. Če bodo podpisi vloženi v petek, bo po njegovih besedah o tem vprašanju možno odločati na izredni seji v naslednjem tednu. Referenduma pa nikakor ne more biti v božično-novoletnem času, torej med 25. decembrom in 1. januarjem, je še dodal. Sam, kot pravi, datuma za izvedbo referenduma ne bo predlagal, saj se tudi ponavadi izogiba dajanju tovrstnih predlogov, ga pa lahko predlaga vsaka poslanska skupina.

Obenem je Brglez poudaril, da nikakor ne gre za družinski referendum, ampak za referendum o nediskriminaciji zakonskih zvez. Obenem pa je spomnil, da bosta ne glede na rezultat referenduma ostala v veljavi 12. protokol k evropski konvenciji o človekovih pravicah in 14. člen slovenske ustave, ki govorita o splošni nediskriminaciji, pri čemer pod pojmom "druge osebne oziroma druge okoliščine" po njegovem mnenju vključujeta tudi spolno usmerjenost.

Vsaka pravica, ki je priznana znotraj pravnega reda, pa mora biti po omenjenem protokolu nediskriminatorno uporabljena, je poudaril Brglez. To je po njegovem mnenju neodvisno od izida referenduma, bo pa, kot je dodal, "zadeva najverjetneje zahtevala daljše postopke, da se bo spremenila v tisto smer, kamor je bil usmerjen ta zakon".

Na Brglezove izjave so se odzvali v NSi, kjer menijo, da od predsednika DZ "ni najbolj korektno, da razlaga, kako prazne so odločbe ustavnega sodišča". Ob tem so opozorili na pomen, ki ga ima ta odločba ustavnega sodišča za vse bodoče referendume. "Od zdaj naprej bomo namreč vnaprej vedeli, kateri referendumi so dovoljeni in kateri ne, pri čemer ne bo več možno izvajati političnih akcij na način, da sprejmeš nek skrajno sporen zakon, potem pa s sklicevanjem na človekove pravice poskusiš preprečiti referendum o njem," so navedli.

Po njihovem mnenju bo treba odslej najprej doseči odločitev ustavnega sodišča o protiustavnosti neke zakonske določbe, šele o zakonu, ki bo to protiustavnost odpravljal, pa referendum ne bo več mogoč. Takšna je interpretacija spremenjene določbe ustave, za kakršno so si že ob njenem sprejemanju prizadevali, so pojasnili.