Tanko je v odzivu na Čuferjev, kot se je izrazil, "neodgovor" danes v Ljubljani dejal, da minister ni predstavil nobenih izračunov, zakaj bi bila nadzorovana likvidacija cenejša za javne finance kot stečaj, prav tako ni argumentiral, zakaj je bilo potrebno tako visoko državno poroštvo (skupno 1,03 milijarde evrov). Čuferjev odgovor je po Tankovem mnenju "luknjičav kot proračun" za prihodnji dve leti.
Čufer je v odgovoru zapisal, da bi ob slabih makroekonomski razmerah in zaradi nestabilnosti v finančnem sistemu nenadzorovano prenehanje (npr. stečaj) lahko privedel do plačilne nesposobnosti banke ter bi povečal nezaupanje v stabilno delovanje finančnega sistema. To pa bi lahko privedlo do znatnega odliva sredstev iz bančnega sistema, kar bi lahko pomenilo večje izgube za državni proračun, zlasti če se upošteva 400 milijonov evrov zajamčenih vlog, ki jih druge banke ne bi zmogle pokriti, in 300 milijonov evrov depozitov države v obeh bankah.
Čufer je dejal, da bi po sedanjih ocenah strošek prenehanja obeh bank za državo znašal 400 milijonov evrov. Tanko je na podlagi tega ocenil, da je predvideni izkupiček davka na nepremičnine v celoti namenjen za poplačilo obveznosti v nadzorovani likvidaciji v teh dveh "malih tajkunskih bankah".
Medtem ko bi bili v primeru stečaja poplačani depoziti do 100.000 evrov, pa bodo v sedanjem postopku poplačani tudi depoziti nad to vrednostjo, kar je po Tankovih besedah unikum in postavlja imetnike depozitov v teh dveh bankah v privilegiran položaj glede na varčevalce v drugih bankah.
Navedel je primer ciprskih bank, kjer so stroške nosili tudi imetniki depozitov nad določeno mejo, ter predloge Evropske komisije, da naj strošek nosijo najprej lastniki, nato imetniki podrejenih obveznic, imetniki depozitov nad 100.000 evrov in šele na koncu državni proračun. Čufer je zapisal, da bo v primeru teh dveh bank izvedena "delitev bremena" tako, da bodo strošek nosili lastniki, nato lastniki podrejenih obveznic in na koncu potencialno tudi država.
Tanko se sprašuje, zakaj ne sodelujejo tudi imetniki depozitov nad 100.000 evrov ter zakaj Čufer ni sprožil postopkov zaradi nedavnega izplačila visokih dividend iz teh dveh bank, zakaj ni reagiral, ko so revizijske hiše ugotovile, da banki potrebujeta dodaten kapital, in zakaj ima država v teh dveh bankah nesorazmerno visok delež depozitov glede na njun tržni delež.
Glede razrešitve Andreja Širclja z mesta neizvršnega direktorja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), kar je drugi očitek v interpelaciji, je Čufer navajal, da je ministrstvo na podlagi mnenja službe vlade za zakonodajo in Komisije za preprečevanje korupcije ugotovilo, da funkciji neizvršnega direktorja DUTB in poslanca nista združljivi.
Tanko pravi, da vlada ni niti začela postopka ugotavljanja, ali sta funkciji nezdružljivi, ter da nihče ni predlagal sprejetje avtentične razlage delov zakonov, ki se nanašajo na ti dve funkciji. Izgovarjati se na mnenji službe vlade za zakonodajo in KPK, ki v tem primeru ni pristojna, je neprimerno, dodaja.
SDS se bo z ostalima opozicijskima strankama o morebitni podpori interpelaciji dogovorila do novembrske seje DZ, ko bodo poslanci predvidoma odločali o interpelaciji zoper finančnega ministra.