Voditeljica oddaje Andreja Petrovič ga je najprej vprašala o okoliščinah umora dobrega človeka in ljudskega politika iz Negove, ki je bil umorjen na svojem političnem zborovanju 7. junija 1992 v Jurovskem Dolu. Po ugotovitvah policije je usodni strel sprožil domačin Peter Rotar, ki je umor tudi priznal, sodišče pa ga je nato obsodilo na 12 let zapora.
Čeprav mnogi dvomijo, da bi bil on v resnici morilec, je Kršinar opozoril, da so policisti v Rotarjevi hiši našli ključne dokaze, poleg tega je imel Rotar tudi ključe od sosednje hiše, ki je prav tako veljala za možno lokacijo streljanja. Tam so tudi našli odtise stopala na sedalu stola, ki je pozneje izginilo, toda izkazalo se je, da je na stol med preiskovanjem umora stopil izvedenec za balistiko.
Pogovor z Igorjem Kršinarjem si lahko ogledate na tej povezavi
Rotar je v dokumentarcu, ki ga je VTV pripravila dve leti po umoru, zanikal umor. »Če ni on umoril Krambergerja, me zanima, zakaj je nasprotoval postavitvi obeležja na kraju umora. Če ni bil on morilec, zakaj se ni hotel srečati s Krambergerjevim sinom, ko je bil na krvodajalski akciji v Jurovskem Dolu in je nato šel slučajno mimo njegove hiše. Zato me ne prepriča, da ni imel nič s tem,« pravi Kršinar.
Spregovorila sta tudi o tem, kako je bila Udba zainteresirana, da Kramberger kandidira za predsednika Slovenije, da bi s tem preprečil Pučnikovo zmago. Ob tem je Kršinar opozoril, da bi glede na volilne rezultate Kučan v vsakem primeru zmagal. V nadaljevanju je razložil, kdo so bili Krambergerjevi volivci ter primerjal sedanje in takratne volitve.
»Če bi Kramberger leta 1992 nastopil na volitvah s svojo stranko, bi se lahko zgodilo, da bi njegova stranka prišla v parlament kot največja desnosredinska stranka, iz njega pa bi izpadla ljudska stranka, krščanski demokrati pa bi dobili polovico manj glasov. Zgodilo bi se podobno, kot se je letos strankam KUL, ko se je pojavil Robert Golob s svojo stranko,« je še opozoril Kršinar: »Če pa bi spet kandidiral za predsednika, bi zagotovo dobil največ glasov med desnimi kandidati, ne verjamem pa, da bi zmagal.«
Spremne besede v Kršinarjevi knjigi so napisali Krambergerjevi politični sopotniki in tekmeci: prvi predsednik Slovenije Milan Kučan, predsedniški kandidat Marko Demšar in predsednik prve slovenske demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle. Vsi so se tudi udeležili predstavitve knjige 7. junija letos, ob 30. obletnici umora. Prišel je tudi Krambergerjev sin Ivan Kramberger mlajši, ki je popoldne odkril spomenik svojemu očetu v Gornji Radgoni.
Voditeljica je spomnila na to, da si Kramberger mlajši prizadeva, da bi njegovega očeta posmrtno odlikovali zaradi njegovega prispevka v osamosvajanju Slovenije. »Mislim, da bi si ga zaslužil in sem razočaran, da nihče od dosedanjih predsednikov, nazadnje Borut Pahor, temu ni prisluhnil,« je sklenil Kršinar.
Knjigo Komu je bil napoti Ivan Kramberger lahko naročite pri založbi Kulturni center Maribor oziroma pri avtorju na e-naslovu igor.krsinar@reporter.si, cena pa je 24 evrov.
